Teden / 8 dni

Z Janč nad Janšo

Robert Golob je mandat sklenil z dramatičnim opozorilom, ki ga je izrekel na proslavi ob 85. obletnici začetka upora slovenskega naroda in ob spominu na boje na Jančah. Dejal je, da »prihaja čas, ko bo slovenska demokracija na največji preizkušnji«, in pozval »vse demokratične politične sile, da se poenotimo. Kajti prihaja čas, ko bo treba pozabiti na tiste majhne razlike, ki nas delijo.« Svarilo je na mestu, vendar je treba vedeti, da tudi »levosredinske« vlade niso brez grehov. Golobovo vlado si bomo zapomnili tudi po tem, da je podelila državno nagrado Rada Smerduja za izjemne zasluge na področju ohranjanja narave Andreji Slameršek, potem pa sta dve državni energetski podjetji, HSE Invest in HESS, zoper Slamerškovo ter Društvo za preučevanje rib Slovenije vložili strateški tožbi za onemogočanje javnega udejstvovanja, bržkone zato, da bi onemogočali prizadevanja proti gradnji Hidroelektrarne Mokrice.

Udar na Moravče

Grožnje demokraciji so velikokrat stvar subjektivne presoje. Če vprašate župana Moravč, sicer politologa Milana Balažica, živimo v policijski državi. Trdi namreč, da so »policijski operativci« posredovali zoper njega na osnovi »neke krivosodne obravnave in poskusa političnega linča«, ovadba pa da je »ena velika zmontirana zmeda z jasnim ciljem, ki ga je postavila lokalna politika s pomočjo dela globoke države«.

Ježeš, a vse to da se dogaja v Moravčah? Z oddelka za gospodarsko kriminaliteto sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana so pojasnili, da so na podlagi odredb ljubljanskega okrožnega sodišča izvedli 42 hišnih preiskav, ker »utemeljeno sumimo, da so osumljenci v zameno za sklepanje poslov in sprejemanje uradnih aktov organa lokalne skupnosti v njihovo korist dajali različne oblike daril, kot so dobava in montaža kuhinje, različna gradbena in obrtniška dela pri gradnji stanovanjske hiše ter zaposlitve, za katere obstajajo razlogi za sum, da niso imele dejanske vsebine dela«. Župan Balažic, zoper katerega je bil odrejen 30-dnevni pripor, bo imel priložnost dokazati svojo nedolžnost na sodišču, njegovo vmesno vpitje o krivosodju, zmontiranih procesih

in globoki državi pa kvečjemu normalizira diskurz, ki ga na koncu uporabljajo prav tisti, ki želijo spodkopavati institucije pravne države. Tudi politolog iz Moravč bi to lahko razumel.

Pravniška akrobatika

Včasih je za nekatere oblasti problem v tem, da je preveč demokracije. Civilna iniciativa za Ljubljano (CILJ), ki jo župan Zoran Janković obtožuje mešetarjenja pred lokalnimi volitvami, je vložila 14.051 podpisov za razpis referenduma o spremenjenem parkirnem odloku, s katerim bi v stanovanjskih soseskah uvedli plačljivo parkiranje na javnih površinah z dovolilnicami za stanovalce. Mestni svetniki so zato izglasovali umik omenjenegaodloka, takoj zatem pa sprejeli sklep o razpisu naknadnega referenduma. Torej se bo odločalo o aktu, ki ga ne bo. Janković je sporočil, da je zdaj na civilni iniciativi, »da se odločijo, ali hočejo referendum ali ne«. Iz iniciative Jankoviću sporočajo, da je bil umik omenjenega odloka pravno sporen in da ostajajo pri zahtevi po referendumu. CILJ je spomnil župana, da je obljubil posvetovalni referendum o gradnji sežigalnice, zatorej ga poziva, »da razpiše referendumski dan o najbolj perečih vprašanjih, o katerih se hočemo in moramo odločati prebivalci«. Ta vprašanja vključujejo tudi gradnjo kanala C0 in garaže pod Plečnikovo tržnico.

V splošno korist?

Zagovornik nekdanjega župana občine Gornji Petrovci Franca Šlihthuberja je na sodišče vložil predlog za alternativno prestajanje 14-mesečne zaporne kazni, na katero je bil ta obsojen zaradi dajanja prednosti upnikom. Po svojem izboru je poplačal upnike podjetja Pindža in s tem oškodoval druge. Med alternativne oblike kazni spadata vikend zapor ali opravljanje dela v splošno korist. To slednje bi utegnilo biti tvegano. Šlihthuber je vodil občino 31 let in jo izstrelil v sam slovenski vrh – po zadolženosti na prebivalca, ki v Gornjih Petrovcih znaša okrog 2700 evrov na občana. Sodišče je že lani zavrnilo njegov predlog za alternativno prestajanje kazni, zdaj pa bo ponovno odločalo o njem, zaradi česar je nastop kazni za Šlihthuberja ponovno odložen do pravnomočne odločitve.

Grožnja EU je EU

Pogajalci institucij EU in držav članic so dosegli dogovor o novih pravilih za pospešitev in povečanje števila deportacij iz EU, tudi možnost pošiljanja prosilcev za azil, katerih prošnje so bile zavrnjene, v zbirne centre zunaj Unije. »Ljudem moramo vrniti občutek, da imamo nadzor nad tem, kar se dogaja,« je dejal komisar za migracije Magnus Brunner, kljub temu da so nezakonite migracije v EU v upadu, lani za četrtino, v prvih mesecih tega leta pa za polovico. Bruselj sledi Trumpovi administraciji, ki prosilce za azil pošilja v takšne afriške države, kot je Ekvatorska Gvineja, ki velja za eno bolj avtoritarnih na svetu. Različne nevladne organizacije opozarjajo tudi na povečevanje represije zoper protestnike in aktiviste ter krčenje medijske svobode širom po Evropi. Kaj pa, če nista glavni grožnji dolgoročni stabilnosti Evropi Trumpova Amerika in Putinova Rusija, temveč to, da Evropska unija z leti vedno bolj spominja nanju?