Teden / Janševa vlada in Jankovićeva sežigalnica

Janševa koalicija podpira gradnjo sežigalnic. Nova ministrica za okolje Polona Rifelj je na zaslišanju pred matičnim odborom za okolje dejala, da smo zaradi izvoza komunalnih odpadkov odvisni od kapacitet drugih držav. Zato po njenem mnenju »prednostno usmeritev predstavlja samooskrba ob čim manjšem okolijskem odtisu. Glede na določila zadnje uredbe o sežigu in na podlagi tega razpisane koncesije za tri pripadna območja, govorimo seveda o sežigalnicah, bomo preučili, v kateri fazi zadeva je in ali so bile ponujene najboljše tehnologije.«
Župan Janković uporablja podobne utemeljitve. Sežigalnica na Barju se mu zdi najprimernejša tudi zato, ker je tam zbirni center RCERO, torej bi z gradnjo sežigalnice odpadli stroški prevoza in posledice, ki jih ta ima. »Je to, da odpadke vozimo po celi Evropi v sežiganje, primerno za okolje?« se je Janković vprašal že večkrat. A takšno utemeljevanje ima tudi senčno plat. Zagovorniki ljubljanske sežigalnice pozabljajo na okolijsko škodo, ki jo povzroča vožnja odpadkov iz skoraj 60 občin na Barje, pozabljajo, kakšen vpliv bo imel sežig 130 tisoč ton odpadkov na leto na kotlinsko Ljubljano.

Pod piarovskimi okoljskimi argumenti za gradnjo sežigalnic, ki se ne obeta le Ljubljani, ampak tudi Mariboru, se skrivajo še druge pasti, med njimi ogromna zadolžitev in obremenitev prihodnjih rodov. Študija iz februarja letos, ki jo je kot investitorka v sežigalnico naročila Energetika Ljubljana, kaže, da bo sežigalnica ob upoštevanju stroškov financiranja in DDV ter sedanjih cen stala skoraj pol milijarde evrov, natančneje od 486 do 489 milijonov evrov. Ena od različic predvideva celo 80-odstotno financiranje s posojilom. Draga posojila bodo nujna, EU že leta noče sofinancirati gradnje sežigalnic, ker so te v nasprotju s cilji krožnega gospodarstva. Namesto da bi zmanjševale količino odpadkov, jo posredno povečujejo, saj so ti zanje oblika goriva. EU utegne sežigalnice kmalu obremeniti tudi z emisijskimi kuponi, ki bodo podražili njihovo delovanje.

A o tem in drugih vidikih pri nas prave razprave ni. Župan Janković je marca napovedal, da bo pripravil »veliko javno tribuno« o sežigalnici. Res jo je, a namesto soočenja mnenj je v Kinu Šiška prejšnji teden potekal koreografiran pogovor, na katerega so prišli vabljeni in prijavljeni, končal pa se je s prijaznim cateringom. Zdravnica dr. Metoda Dodič Fikfak, ki je bila tam eden redkih glasov proti, je v uvodu poudarila, da zdravniki kliničnega centra in člani zdravniške zbornice odločno nasprotujejo gradnji sežigalnice v Ljubljani. Voditelj, upokojeni voditelj Dnevnika Slavko Bobovnik, je ni prosil za podrobnejša pojasnila zdravstvenih statistik ali specifik Ljubljane, ampak ji je postavil več vprašanj o tehnologiji, tujih sežigalnicah in primernejših lokacijah, na katera zdravnica seveda ni odgovarjala.

V premislek pa še tole: Nacionalni inštitut za javno zdravje v najnovejši analizi Zdravje v občinah 2026 pri Ljubljani navaja, da je statistično značilno slabša od povprečja Slovenije tudi pri številu novih primerov pljučnega raka ter astme pri otrocih in mladostnikih.