Teden / Kako roditi?

Carski rez je vse pogostejši način rojevanja. V Nemčiji se po poročanju STA operativno rodi že vsak tretji otrok, v nekaterih drugih evropskih državah, recimo Romuniji, pa se delež približuje polovici vseh porodov. V Sloveniji je število carskih rezov v zadnjem desetletju razmeroma stabilno, giblje se med 20 in 22 odstotki. V Romuniji, ki po deležu carskih rezov spada v evropski vrh, so se sicer nedavno pojavili plakati, uperjeni proti operativnemu porodu. V državi se že skoraj polovica otrok rodi s carskim rezom. Kampanja je bila izjemno zavajajoča in je temeljila na zastraševanju. Med drugim je pri tako rojenih otrocih navajala domnevno večjo verjetnost, da se razvije avtizem. Trenutno ni dokazov, da bi carski rez sam po sebi vplival na psihološki razvoj otroka.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pojasnjujejo, da na stopnjo carskih rezov vpliva vrsta dejavnikov: od strokovne obravnave in načina vodenja poroda do značilnosti porodnic ter drugačnega vrednotenja tveganj kot nekoč. Po drugi strani se delež povečuje v državah, kjer je operativni porod mogoč na željo porodnice. Tako je denimo v Nemčiji in ZDA, kjer gre v takšnih primerih praviloma za samoplačniški poseg. Kot poroča Deutsche Welle, je carski rez za bolnišnice ugodnejša rešitev. Poseg je mogoče natančno načrtovati, brez zapletov traja približno eno uro, zahteva manj osebja, zdravstvene zavarovalnice pa zanj praviloma priznavajo višja povračila.

V Sloveniji je polovica vseh carskih rezov urgentnih. To pomeni, da se je porod že začel, vendar se je upočasnil ali celo ustavil oziroma je prišlo do zapleta, ki ogroža mater ali otroka. Načrtovani carski rez se izvaja takrat, ko so vnaprej znani dejavniki, pri katerih bi vaginalni porod pomenil preveliko tveganje. Izjemoma se lahko za tak carski rez odloči tudi na podlagi presoje kliničnega psihologa oziroma psihiatra.

Strah pred porodom je vse pogostejši pojav. Klinična psihologinja iz UKC Maribor Arijana Steblovnik, ki se ukvarja s perinatalno psihologijo, ocenjuje, da se z izrazitim strahom pred porodom spoprijema približno petina nosečnic. Po njenem mnenju k temu prispevajo velike količine nestrokovnih informacij na spletu in deljenje porodnih zgodb na družbenih omrežjih, ki so lahko zelo travmatične. Deloma pa gre tudi za večjo potrebo po nadzoru, ki je pri generacijah žensk, ki rojevajo danes, izrazitejša kot nekoč.

V UKC Ljubljana poudarjajo, da se poskušajo nepotrebnim carskim rezom izogibati. Čeprav gre za razmeroma varen poseg, carski rez ostaja resna operacija, ki prinaša več tveganj kot vaginalni porod. Poleg morebitnih zapletov pri okrevanju lahko vpliva tudi na potek prihodnjih nosečnosti in porodov.

Okrevanje po carskem rezu ni nujno zahtevno le s fizičnega vidika. Nekatere ženske se po posegu srečujejo z duševnimi stiskami, zlasti kadar je bil carski rez urgenten. Arijana Steblovnik pravi, da so občutki razočaranja, neuspeha ali prepričanje, da »niso rodile na pravi način«, pogosti. Nekatere ženske poročajo celo o občutku, da si otroka ne zaslužijo. Takšna občutja so povezana z idealizacijo poroda kot mistične izkušnje ter s podobami »popolnih porodov«, ki krožijo po spletu in na družbenih omrežjih. Po besedah psihologinje pa je pri doživljanju poroda pomembnejši občutek (ne)moči. »Veliko bolj, kot si pogosto predstavljamo, je odločilen občutek, da ženska nima vpliva na dogajanje. Prav to pogosto določa, ali bo porod doživela kot pozitivno ali travmatično izkušnjo.«
To ne pomeni, da mora porodnica sama odločati o medicinskih postopkih, poudarja Arijana Steblovnik. Ključno je, da je ustrezno obveščena. Vsaka ženska ima pravico vedeti, kaj zdravstveno osebje počne, kakšne posege načrtuje in zakaj so ti potrebni.

Za otrokov razvoj je pomembnejše navezovanje, pri tem pa ima pomembno vlogo materina porodna izkušnja. »Če mama porod doživi kot travmo ali razvije poporodno depresijo, lahko to vpliva na zgodnjo interakcijo z otrokom in kakovost odnosa po rojstvu,« pojasnjuje Arijana Steblovnik. Po njenih izkušnjah si večina žensk ne želi popolnega poroda, temveč pozitivno izkušnjo. Želijo si biti slišane, varne in sprejete. Zdrava nosečnost ni bolezen, porod bi moral biti predvsem proces sodelovanja med žensko in zdravstvenim osebjem in ne zgolj niz medicinskih postopkov.