V središču / Kaj bi skuhala vlada?

Skoraj 60 odstotkov Slovencev in Slovenk je pretežkih. Povprečen državljan na leto poje 90 kilogramov mesa, evropsko povprečje pa je okoli 70 kilogramov. V Sloveniji je težava tudi poraba visoko predelanih živil, kot so sladki in slani prigrizki, predelano meso in sladke pijače. »Zaradi nizkih količin zaužite zelenjave in polnovrednih žit imamo prenizke vnose prehranskih vlaknin, tudi vnos rib je nizek, nasprotno pa imamo na primer visoke vnose rdečega mesa in procesiranih mesnih izdelkov. Slednje prispeva tudi k previsokim vnosom natrija oziroma soli,« slabe prehranske navade povzema dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Ta dejstva odpirajo vprašanje, kako se je treba prehranjevati. Danes lahko mnenje o pravilni dieti pove že vsak zdravstveni guru ali mišičnjak. Poznamo vse od veganskih diet, ki popolnoma odstranijo vnos živalskih izdelkov, do ketogene diete, ki predvideva malenkosten vnos ogljikovih hidratov in zaužitje povečane količine živalskih in rastlinskih maščob. Pri vprašanju prehrane se slehernik lahko hitro znajde v navzkrižnem ognju nasprotujočih si informacij.

Vprašanje prehrane ni več le vprašanje zdravja in dobrega počutja. Zaradi zaostrovanja krize globalnega segrevanja so predmet analize postali tudi različni prehranski izdelki in njihov vpliv na okolje. Posledica je ugotovitev, da so nekatere vrste hrane preprosto bolj škodljive za okolje kot druge. Na primer živalski izdelki so izjemno potratni, saj živali pogosto hranimo s hrano, ki bi jo lahko pojedli ljudje, v zameno pa dobimo manjšo količino hrane živalskega izvora.

Na področju prehrane nasvete deli tudi vlada. Zato je 22. maja izdala Slovenske smernice za prehrano 2025 (SSP2025), kar je bila ena izmed njenih zadnjih potez. Dokument se je znašel v viharju medijske pozornosti. Ker gre za dokument, ki soustvarja zdravstveno politiko, bi ga morali objaviti oziroma vsaj potrditi pristojni organizaciji, to sta Nacionalni inštitut za javno zdravje in ministrstvo za zdravje. »Ministrstvo za zdravje dokumenta v tej fazi ne more potrditi kot strokovno usklajeni nacionalni dokument,« je ministrstvo za zdravje sporočilo portalu 24ur. O objavi dokumenta niso bili predhodno seznanjeni. Podobno je Ivan Eržen, strokovni direktor NIJZ, napisal v sporočilu javnosti: »Aktualen javno objavljen dokument predstavlja neusklajene in nepotrjene smernice, navedba mojega sodelovanja pa je neprimerna, saj dokumenta nisem nikoli potrdil. Nasprotno, izdajatelj dokumenta ni upošteval pripomb, ki mu jih je NIJZ posredoval še tik pred objavo dokumenta.«

Nekateri soavtorji so celo zahtevali umik svojega imena iz dokumenta, saj njihove strokovne pripombe niso bile upoštevane. »Leta 2024 sem bil v okviru širše strokovne skupine povabljen zgolj k recenziji delovnega osnutka smernic v angleškem jeziku, pri čemer sem navedel številne kritične strokovne pripombe. Ker nisem zaznal resnega interesa za širše strokovno usklajevanje vsebine, sem že maja 2024 iz delovne skupine izstopil. Od takrat dostopa do dokumenta nisem več imel. Sem pa po objavi dokumenta ugotovil, da avtorji mojih pripomb iz leta 2024 niso upoštevali niti v najmanjši meri, zato je povsem neprimeren zapis v dokumentu, da sem ga strokovno pregledal,« je povedal Pravst, ki je naveden kot eden izmed strokovnjakov, ki so sodelovali pri pregledu. Dodal je še, da sicer zagovarja sprejemanje sodobnih smernic, vendar le, če je to narejeno transparentno, po ustreznih postopkih in usklajeno s širšo stroko.

Ampak ali je 285-stranski dokument sporen le zaradi načina objave ali tudi zaradi vsebine? Nordijska prehranska priporočila, ki jih uporabljajo Norveška, Finska, Švedska, Danska in Islandija, so med naprednejšimi na svetu in lahko podprejo presojo tehtnosti slovenskih smernic.

»Ministrstvo za zdravje dokumenta v tej fazi ne more potrditi kot strokovno usklajeni nacionalni dokument.«

Na prvi pogled med slovenskimi in nordijskimi smernicami ni velikih razlik. »Avtorji nismo bivali v nekem mehurčku, ampak smo prebrali ogromno literature, pregledali tuje smernice,« je povzel dr. Žiga Malek z Biotehniške fakultete in soavtor smernic. Dokumenti predlagajo prehrano, ki pretežno temelji na živilih rastlinskega izvora. Predlagan je tudi visok delež žit, predvsem polnozrnatih, ki so vir ogljikovih hidratov, vlaknin in beljakovin. Oba dokumenta predlagata vsaj pol kilograma zelenjave in sadja na dan. Oba priporočata zmanjšanje porabe alkohola, sladkorja in visoko predelanih živil, kot so sladki in slani prigrizki, predelano meso in sladke pijače. »Smernice so izredno podobne, če ne kar identične. Mislim, da so druge države strožje pri porabi rdečega mesa in mleka,« še dodaja dr. Malek.

Največja razhajanja med dokumentoma sta res pri porabi živalskih izdelkov, kar je opazil tudi dr. Pravst: »Zadnja posodobitev nordijskih priporočil je priporočen vnos rdečega mesa omejila na do 350 g na teden, pri čemer so priporočili zamenjavo presežnega vnosa rdečega mesa s stročnicami in ribami iz trajnostnih virov. Pri nas objavljen dokument je bistveno strožji, saj je predlagano omejevanje vsega mesa (torej skupaj rdečega in belega mesa ter mesnih izdelkov) na največ 300 g na teden.« Nordijska priporočila rdeče meso omejujejo na največ 350 gramov na teden, predlagajo pa občutno manjše količine. Za belo meso ne postavljajo omejitev, a opozarjajo, naj njihovi prebivalci in prebivalke vnosa mesa ne povečujejo, ta pa je trenutno malo nižji od vnosa mesa pri Slovencih.

Kljub manjšim razlikam nordijska in slovenska priporočila predlagajo zamenjavo mesa z živili rastlinskega izvora, ki vsebujejo podobna hranila. Poudarjajo pa še, da prehranjevanje z velikimi količinami mesa ni problematično le zaradi vplivov na zdravje. Mesna industrija občutno prispeva h globalnemu segrevanju.

Strokovnjake je zmotila tudi nizka predlagana količina rib. Tudi dr. Pravsta: »V slovenskem dokumentu se priporočen vnos rib začne pri ničli, prav ribe pa so v sodobnih smernicah številnih drugih držav uvrščene med spodbujana živila.«

Meje priporočenega vnosa nekaterih živil se sicer res začnejo pri nič, na primer tedenski vnos rib in dnevni vnos mleka. Dr. Malek pa pojasnjuje, da je to preprosto zato, ker se hranila v teh živilih lahko pridobijo s povečanim vnosom drugih živil. Zgornja meja teh živil je še vedno zelo podobna mejam, postavljenim v nordijskih priporočilih. Na primer slovenska in nordijska priporočila ribe zamejujejo pri 450 gramov na teden. Za mleko je po slovenskih in tudi nordijskih priporočilih postavljena meja pri pol litra na dan.

Večina kritik v javnosti se nanaša na »ideološke« spremembe prehranskih smernic, ki naj bi odstranjevale živalske izdelke iz prehrane ter promovirale veganstvo in prehrano z živili rastlinskega izvora. Primerjava z drugimi naprednimi prehranskimi priporočili pa prikaže preprosto resnico, da so živalski izdelki v večjih količinah škodljivi za zdravje, njihova pridelava pa je breme za okolje. Poraba živalskih izdelkov je v Sloveniji krepko nad evropskim povprečjem.

Nordijska in slovenska priporočila predlagajo zamenjavo mesa z živili rastlinskega izvora, ki vsebujejo podobna hranila.

Smernice pa so deležne tudi pohval. Del stroke nova priporočila pozdravlja kot napredna. »Slovenske smernice za prehrano 2025 poudarjajo večji vnos zelenjave, polnozrnatih žit, stročnic, oreščkov, semen, več zdrave, lokalne in sezonske hrane ter manj visoko predelanih živil – vse to bo prispevalo h konceptu enega zdravja – zdravja ljudi in planeta,« je komentirala Gaja Brecelj, direktorica organizacije Umanotera. Prav tako je Špela Nastav iz društva Focus izrazila prijetno presenečenje nad poudarkom na okolju in rastlinski prehrani.

»Sam si želim, da bi na neki dokument, poročilo, na smernice gledali kot na proces, ki še vedno traja in ne bo končan. Trenutna različica je le prvi korak. Četudi ni popolna, so smernice vseeno zelo obsežne, vanje je bilo vloženega ogromno dela in bodo dobra podlaga za nadaljnje smernice,« pa je svoje razumevanje vloge dokumenta opisal dr. Malek. Poudarja tudi, da ne trdi, da so smernice idealne in popolne.

Javnost morda ni toliko razburila vsebina dokumenta, dejstvo pa je, da ga razume kot napad na življenjski slog.