V središču / Bolj podjetnik kot minister

Minister za zdravje Tadej Ostrc ima težavo: najnovejši podatki, dejstva in trendi v zdravstvenem sistemu, s katerimi želi dokazati potrebo po nujnih in korenitih spremembah, mu niso v prid.

Ostrc želi, kot je napovedal na zaslišanju pred parlamentarnim odborom za zdravje, slovenski zdravstveni sistem »resetirati«. Želi ga vrniti v leto 2022, ko so si koncesionarji lahko izplačevali dobičke, ko so zasebni zdravniki lahko novačili kadre iz javnega zdravstvenega sistema in ko so predstojniki oddelkov še delali v zasebnih podjetjih. Zakaj? Zato, kot je dejal, ker zdravstvena reforma ne deluje. Ker se čakalne dobe podaljšujejo. Ker so zdravniki zaradi vojne, ki so jo v odhajajoči vladi domnevno bili z njimi, začeli odhajati iz zdravstvenega sistema.

A te Ostrčeve trditve, ki jih ponavlja in ponavlja – prvič jih je nanizal pred parlamentom ob predstavitvi interventnega zakona prejšnji mesec, ta teden pa spet pred odborom za zdravje –, ne držijo. V zdravstvo smo investirali ogromno denarja, a učinkov ni, je dejal ta teden. Še več, »število čakajočih se je med letoma 2022 in 2026 povečalo za 35 odstotkov … Čakalne dobe so se podaljšale, ker je prišlo do odhoda kadrov.« Med drugim so zdravniki odhajali tudi z ljubljanske maksilofacialne kirurgije. Zato je, tako Ostrc, treba povrniti stanje iz leta 2022. A kot so ta teden opazili tudi opozicijski poslanci, predvsem podpredsednik odbora za zdravstvo iz Svobode, matematik Robert Janev, je ministrova interpretacija podatkov in stanja napačna.

Ostrc namreč ponavlja frazo o povečanju čakajočih za 35 odstotkov, vendar ta številka pove količino novih pacientov v sistemu. Število novih pacientov se je res povečalo, a to povečanje je po eni strani posledica epidemije, ko so občanom svetovali, naj se izogibajo bolnišnic. Je deloma tudi posledica staranja prebivalstva, in končno, to povečanje pacientov je posledica večje učinkovitosti zdravstvenega sistema. Kadarkoli v zdravstvu odkrijejo nove diagnostične metode, nove metode zdravljenja, kadarkoli se dostopnost poveča, se poveča tudi povpraševanje po storitvah. Povečanje dotoka novih pacientov v javni zdravstveni sistem zato samo po sebi ni negativno. Je pa jasno, da če kdo zboli, to ni neposredna krivda delujočega ali nedelujočega zdravstvenega sistema.

Pravzaprav so trendi drugačni od ministrove interpretacije. Po podatkih NIJZ se je v zadnjem dobrem letu, od januarja 2025 do maja letos, število čakajočih nad dopustno dobo v relativnem smislu zmanjšalo. V začetku leta 2025 je 26 odstotkov vseh čakajočih čakalo nad dopustno dobo, danes jih čaka 24 odstotkov. Še hitreje pa se je zmanjšalo število čakajočih na prvi pregled – s 15 na 12 odstotkov. Rast prvih pregledov dokazuje, da se dostopnost povečuje. Največji korak se je na tem področju zgodil prav v bolnišnicah. Pred dobrim letom, v začetku leta 2025, je na prve preglede v bolnišnicah nad dopustno čakalno dobo čakalo 31 tisoč ljudi, letos maja je ta številka padla na 25 tisoč. Če kdo, potem te podatke kvarijo zasebniki – pri koncesionarjih se je število čakajočih na prve preglede v zadnjem letu namreč povečalo z 8800 na 9500.

Minister za zdravje na zagovoru pred parlamentarnim odborom na te podatke ni imel pravega odgovora. Zakaj je torej govoril o odhodih zdravstvenega kadra, ko pa se zaposlovanje zdravnikov ves čas povečuje? Zakaj je govoril o podaljševanju čakalnih dob, če pa se te zlagoma skrajšujejo? Bodoči minister na te dileme ni odgovarjal ali pa je omenjal slabo kakovost podatkov, recimo dejstvo, da NIJZ čakalne dobe spremlja za okoli 400 storitev, vseh pa je 1400, in podobno.

Izboljšanje razmer

V zadrego pa so ministra ta teden spravili najnovejši podatki iz UKC Ljubljana. Ostrc rad ponavlja, da so se čakalne dobe v javnem zdravstvu podaljšale zaradi restriktivnih ukrepov in posledično odhodov nezadovoljnih zdravnikov. Tipični primer naj bi bile razmere na maksilofacialni kirurgiji v UKC.

Razmere na oddelku za maksilofacialno kirurgijo na UKC Ljubljana so bile v zadnjih mesecih lanskega leta za številne primer, ki naj bi ponazoril stranpoti zdravstvene reforme vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Ker je koalicija z zakonom o zdravstveni dejavnosti omejila sedenje na dveh stolih, hkratno delo v javnem in zasebnem zdravstvu, je skupina petih maksilofacialnih kirurgov zagrozila z odhodom iz javnega zavoda, kar naj bi prineslo zlom te medicinske specializacije, ki se ukvarja z najzahtevnejšim zdravljenjem poškodb in nepravilnosti ust, čeljusti, obraza in vratu. Olje na ogenj je začel prilivati zdravnik dr. Aleš Vesnaver, ki je od leta 2011 zasebnik, lastnik klinike Zdrav nasmeh. Kot predsednik razširjenega strokovnega kolegija za maksilofacialno kirurgijo je opozoril, da bo zaradi zakonske prepovedi dela javnih zdravnikov pri zasebnikih prišlo do kolapsa te javne ustanove, kar bodo čutili celo bolniki z rakavimi tvorbami na obrazu. Primer so v naslednjem koraku izkoristili vsi, ki so nasprotovali reformi. Kar dvakrat so se oglasili iz zdravniškega sindikata Fides, v katerem so na podlagi »medijskih razkritij« pozvali ministrstvo za zdravje k takojšnjemu ukrepanju.

Ker je bil med petimi kirurgi, ki so večinoma odšli h koncesionarjem ali zasebnikom, tudi vodja oddelka Tadej Dovšak, so v UKC za prevzem oddelka zaprosili Natašo Ihan, profesorico maksilofacialne kirurgije in dolgoletno vodjo istoimenske katedre na ljubljanski medicinski fakulteti. Ihanova je dolžnost sprejela, hkrati pa ni mogla skrivati razočaranja nad bivšimi kolegi in študenti. Ti so javno ponavljali, da odhajajo zaradi slabih delovnih razmer, a po njeni oceni je bil razlog precej bolj banalen – dobri zaslužki z implantati na zasebnem trgu. Ker tudi plače v javnem zdravstvu niso slabe, je tedaj dejala, da »gre v resnici za vprašanje, ali si posameznik želi en ferrari ali dva«. Odnosi med nekdanjimi kolegi so se skvarili do te mere, da ji je Vesnaver v nekem trenutku zagrozil s fizičnim obračunom.

Bodoči minister za zdravje Tadej Ostrc ima težavo: najnovejši podatki, dejstva in trendi v zdravstvenem sistemu, s katerimi želi dokazati potrebo po nujnih in korenitih spremembah, mu niso v prid.

Od teh dogodkov je minilo pol leta in epilog te zgodbe je tukaj. Iz UKC Ljubljana so nam sporočili, da je oddelek za maksilofacialno kirurgijo v prvih štirih mesecih letošnjega leta naredil za 12 odstotkov več hospitalnih primerov, kot je bilo dogovorjeno z javno zavarovalnico (ZZZS), oziroma 12 odstotkov več kot v istem obdobju lani, ko so na oddelku še delali nezadovoljni kirurgi. Kako jim je to uspelo, če pa je bilo vse skupaj pred propadom? Zdravniki, ki prisegajo na javni zdravstveni sistem, tega niso dosegli z enostavnejšimi posegi, ampak s kompleksnejšimi: »Uspelo nam je z dobro organizacijo in veseljem do dela vseh zaposlenih zdravnikov,« nam je uspeh pojasnila Ihanova. Ob tem je svoj del odigralo vodstvo UKC, ki je tistim, ki so ostali, k plačam dodalo 30-odstotno stimulacijo. Maksilofacialna kirurgija je torej primer, kako je javno zdravstvo mogoče krepiti brez zasebne iniciative.

Spreminjanje stališč

Vse opisano, vse zapletanje s podatki, neverodostojne razlage, vse to vzbuja sume, da zdravstveni minister na položaj ne prihaja z odkritimi nameni. Še pred dobrim letom dni je Ostrc o zdravstvu govoril drugače. V prvem letu vlade Roberta Goloba je bil državni sekretar pri ministru Danijelu Bešiču Loredanu in tedaj je imel drugačne vizije, kot jih ima danes. To je še najbolj vidno iz tega, kar je oktobra 2024 izjavil pred upravnim odborom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer je po odhodu z zdravstvenega ministrstva kandidiral za generalnega direktorja.

Iz zapisnika razgovora s tedanjim kandidatom Ostrcem iz oktobra leta 2024 lahko razberemo, da je zagovarjal zakon o zdravstveni dejavnosti, s katerim je odhajajoča koalicija zamejila javno in zasebno zdravstvo, zdaj pa želi nova, njegova vlada reformo postaviti na glavo. Na vprašanje, kaj meni o tem zakonu, je Ostrc tedaj dejal, da je namen tega zakona »absolutno krepitev javnega zdravstva in to je moje osebno mnenje. Zaposlen sem v javnem zdravstvu in mislim, da je javno zdravstvo ena največjih vrednot naše družbe in ga je treba za vsako ceno krepiti. Ta zakon, ki je trenutno v javni obravnavi, obravnava pomembne stvari, o katerih bo treba doseči neke vrste konsenz, predvsem z namenom, da se javno zdravstvo krepi tudi v prihodnosti.«

Poleg tega si je Ostrc konec leta 2024 prizadeval – vsaj sodeč po izjavah, ki jih je dal pred upravnim odborom ZZZS – za krepitev javne zavarovalnice, po novem pa si prizadeva za njeno razkosanje – »z vzpostavitvijo temeljev za širitev možnosti izbire zavarovancev in razvoj pluralnih oblik izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja«, kot piše v koalicijski pogodbi.

Leta 2024 je tudi trdil, da je trenutna košarica storitev, ki jih imamo v Sloveniji, ustrezna, sedaj pa si bo prizadeval za »prenovo zdravstvenega zavarovanja z jasno opredelitvijo pravic zavarovancev«. Prej je bil za krepitev javnega zdravstva, po novem pa je za »vzpostavitev zdravstvenega sistema, ki bo omogočil sobivanje javnega zdravstvenega sistema in zasebnega«.

Kako si lahko razložimo to metamorfozo? Ostrc je očitno bolj podjetnik kot zdravnik. Pred Loredanovim ministrovanjem in po njem je bil Ostrc zaposlen na stomatološki kliniki UKC Ljubljana in na medicinski fakulteti, a glede na analizo njegove storilnosti, ki smo jo opravili, je očitno velik del časa posvečal delu za svoj popoldanski s. p. – P&E, protetika in estetika, Tadej Ostrc. Tako je v zadnjem obdobju, med januarjem 2024 in julijem 2025, v povprečju na mesec opravil le tri zahtevnejše posege s področja protetike, njegovi kolegi pa do trikrat več. Za primerjavo, Peter Jevnikar, specialist protetike, ki je hkrati tudi profesor na medicinski fakulteti, je v istem obdobju opravil 13 zahtevnejših posegov na mesec. Zakaj? Kaj je Ostrc v tem času počel? Zakaj ni imel časa za delo v UKC Ljubljana?

Medtem ko je bil redno zaposlen v javnem zdravstvu, je Ostrc del svoje aktivnosti usmeril v popoldansko delo pri koncesionarju Vergina, ki je v lasti njegovega prijatelja Dimeta Sapundžieva. Podatkov o tem, koliko je dejansko tam delal ali zaslužil, nimamo, je pa portal Necenzurirano razkril, da je spomladi 2023, to je le nekaj mesecev prej, preden sta Loredan in Ostrc zapustila ministrstvo, ministrstvo za zdravje v nenavadnih okoliščinah podelilo več koncesij v zobozdravstvu, med prejemniki za oralno in maksilofacialno kirurgijo pa je bil ljubljanski zobozdravstveni zavod Vergina, kjer naj bi (že) takrat delal Ostrc. Ostrc je imel kot sekretar na ministrstvu dovoljenje za dopolnilno delo. Ta teden je na zaslišanju pred parlamentom dejal, da se je iz vseh postopkov podeljevanja koncesije leta 2023 izločil in da tudi protikorupcijska komisija ni našla prekrškov.

Zakaj bodoči minister govori o odhodih zdravstvenega kadra, ko pa se zaposlovanje zdravnikov ves čas povečuje? Zakaj govori o podaljševanju čakalnih dob, če pa se te dejansko skrajšujejo?

Tukaj se zgodba ne konča. Z uveljavitvijo novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je seveda nastal v času prejšnje vlade, Sapundžiev ne bi smel več zaposlovati zdravnikov prek njihovih s.p.-jev, vse delo pa bi morali opraviti njegovi zaposleni. Ker pa ima njegov zavod Vergina pravico do obsega storitev v velikosti 0,6 tima, to pomeni, da bi moral Dime Sapundžiev opravljati storitve sam brez širitve poslovanja s pomočjo Ostrca. Prav tako Ostrc, kot zdravnik v javnem sektorju, ne bi smel pomagati prijatelju pri širjenju tržnih dejavnosti. A k sreči – za Sapundžijeva in Ostrca – je z interventnim zakonom nova vlada vse te omejitve ukinila. 

Prej tako, danes drugače

Metamorfoze novega ministra za zdravje

Tadej Ostrc, 2024:

»Zavzemam se za krepitev vloge Zavoda za zdravstveno zavarovanje v javnosti, predvsem z namenom […], da zavod postavimo tja, kjer mu je mesto, da bo, da je in da ostane osrednji del zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji.«

Koalicijska pogodba, 2026:

»ZZZS se organizacijsko in upravljavsko prenovi […] z vzpostavitvijo temeljev za širitev možnosti izbire zavarovancev in razvoj pluralnih oblik izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja.«

Tadej Ostrc, 2024:

»Menim, da je košarica storitev v Sloveniji trenutno ustrezna. Na ta način imajo zavarovanci dostop do najmodernejših tehnik, do najboljših zdravil.«

Koalicijska pogodba, 2026:

»Prenova zdravstvenega zavarovanja z jasno opredelitvijo pravic zavarovancev.«

Tadej Ostrc, 2024:

»Kar se tiče trenutne zakonodaje: namen zakonodaje je absolutno krepitev javnega zdravstva in to je moje osebno mnenje. Zaposlen sem v javnem zdravstvu in mislim, da je javno zdravstvo ena največjih vrednot naše družbe in ga je treba za vsako ceno krepiti. Ta zakon, ki je trenutno v javni obravnavi, obravnava pomembne stvari, o katerih bo treba doseči neke vrste konsenz, predvsem z namenom, da se javno zdravstvo krepi tudi v prihodnosti.«

Tadej Ostrc, 2026:

»Ljudje danes ne sprašujejo, kdo je izvajalec. Ključno vprašanje ne sme biti ideologija. Ključno vprašanje je, ali pacient pride pravočasno do zdravljenja. Ne glede na to, kdo je lastnik stavbe, kdo vodi zavod.«

Koalicijska pogodba, 2026:

»Vzpostavitev zdravstvenega sistema, ki bo omogočil sobivanje javnega zdravstvenega sistema in zasebnega …«

Viri: Koalicijska pogodba (2026), zapisnik pogovora z Ostrcem pred upravnim odborom ZZZS (oktober 2024) in Ostrčeva predstavitev pred parlamentarnim odborom za zdravstvo (2026)