V središču / Ali izgubljamo informacijsko suverenost?

Pred dvema tednoma je v Franciji pariško tožilstvo sporočilo, da bodo sprožili kazensko preiskavo proti organizaciji BlackCore, še eni od izraelskih paraobveščevalnih združb, ki je v Franciji uporabila podobne metode vpliva na javno mnenje kot v Sloveniji Black Cube. V Franciji so imeli letos lokalne volitve in marca je bila operacija omenjenega podjetja usmerjena proti trem levim županskim kandidatom gibanja La France insoumise (Nepokorna Francija), ki so bili kritični do izraelske genocidne politike v Gazi. Tik pred županskimi volitvami so se recimo v enem od mest, v Toulousu, pojavile QR-kode, ki so vodile do nekega bloga. Na njem so bile objavljene neresnične izpovedi in fotografije, ki so kandidata za župana Toulousa Françoisa Piquemala obtoževale spolnega nadlegovanja. V drugem primeru so bili na spletnih omrežjih ustanovljeni anonimni profili in spet lažne spletne strani, ki so drugega kandidata obtoževale pedofilije in podobno.

Da so bili v ozadju lažnive in dobro koordinirane akcije dejansko izraelski državljani, je sicer 13. maja javnosti razkril Reuters, dejansko pa je identiteto storilcev že kak mesec dni prej razkrila francoska agencija Viginum, ki je tam pristojna za razkrivanje infrastrukture omrežij, ki širijo manipulativne vsebine. Viginum je že aprila, dva tedna pred drugim krogom lokalnih volitev, o tem obvestila francosko mrežo za koordinacijo in zaščito volitev, katere del je poleg generalnega sekretariata vlade njihova agencija za telekomunikacijske storitve. In tako so morale digitalne platforme, kot so Meta, Google ali TikTok, takoj odstraniti vse lažne račune in oglase, povezane z omenjeno dezinformacijsko kampanjo. Tako se je Francija razmeroma zgodaj uprla poskusu manipulacije. Hkrati pa so v Franciji relativno hitro sprožili kazenske postopke proti osumljenim Izraelcem.

Afera Black Cube je le vrh ledene gore. V SDS so se spajdašili z izraelsko desnico, potem ko jih nihče drug ni znal ali zmogel ustaviti pri partnerstvu z Viktorjem Orbánom.

Francija je na področju informacijske suverenosti država, ki ima vzorno ureditev. V Sloveniji imamo sicer od decembra 2023 »akcijski načrt za krepitev odpornosti in družbe«, v skladu s katerim je postalo obrambno ministrstvo osrednji organ za spremljanje in koordinacijo odzivanja na tako imenovane hibridne grožnje, katerih del so tudi dezinformacije. V okviru vlade je bila znotraj sekretariata sveta za nacionalno varnost ustanovljena tudi delovna skupina za boj proti dezinformacijam, katere glavna naloga bi morala biti priprava predloga modela za boj proti dezinformacijam na državni ravni. A dokončen predlog modela nikoli ni bil usklajen, zaradi česar je bil slovenski boj proti dezinformacijam ves čas bolj priložnosten in prepuščen prizadetim, predvsem pa so se številne slovenske institucije v skladu s politiko EU prepustile toku in se osredotočile na ruske dezinformacijske napade.

A opisani segment boja proti dezinformacijam je odgovor na zelo ozek problem. Operacija, ki jo je paraobveščevalna agencija Black Cube izvedla v Sloveniji, spada v kategorijo najbolj sofisticiranih in najdražjih dezinformacijskih kampanj, ki se ji verjetno ne bi mogli upreti niti z najboljšimi institucijami za boj proti dezinformacijam. Dejansko pa imamo v Sloveniji veliko bolj osnovne izzive. Da v Sloveniji tudi brez Black Cuba na široko izgubljamo informacijsko vojno, pričajo številni indici. V okviru Evropske družboslovne raziskave ESS so sociologi med letoma 2020 in 2022 ugotovili, da je slovenska javnost na vrhu pri veri v različne teorije zarot. Več kot polovica vprašanih meni, da svetovno politiko nadzoruje majhna skupina ljudi, več kot tretjina pa, da znanstveniki manipulirajo z dokazi. Zadnja raziskava Slovensko javno mnenje (SJM) je podobno pokazala, da se v Sloveniji zelo hitro širi podnebni skepticizem, naša država pa se v EU uvršča med tiste, kjer je zaupanje v cepljenje, torej v uradno medicino, med najnižjimi. Da v velikem delu slovenske javnosti vlada zmeda, konec koncev priča tudi vstop stranke Resnica v parlament, ta je svoje podpornike pridobila z neverjetnimi obljubami.

Eden od razlogov za takšno stanje je tudi vse hitrejše padanje medijske pismenosti in slovenski družboslovci bi lahko verjetno kaj hitro dokazali, da je vzrok za vso to degresijo v Sloveniji že leta trajajoč napad dela politike na najpomembnejše medije v državi – na RTV, Slovensko tiskovno agencijo (STA), na Delo, Dnevnik in Večer. S tem pa je več kot očitno povezan še en pojav: že več kot desetletje trajajoča gradnja propagandnega aparata stranke SDS. Tega nikakor ni mogoče spregledati: SDS je z velikimi vložki denarja uspelo del javnosti, okoli 300 tisoč slovenskih državljanov, izolirati v svoj informacijski balonček. SDS je prek Nova24 in denarja, ki je sem prihajal iz Madžarske, imela pred vsakokratnimi volitvami na voljo petkrat več sredstev od ostalih konkurenčnih strank. Tega vmešavanja domače institucije niso znale rešiti. Imeli smo sicer vsaj tri parlamentarne preiskave na to temo, a sodišča, tožilstvo, kriminalisti ali pa računsko sodišče, ki je pristojno za zakonito financiranje strank, in konec koncev tudi protikorupcijska komisija te propagandne akcije niso znali zaustaviti.

Slovenski imunski sistem se je zlomil v primeru Patria in od takrat ostaja polomljen. Afera Patria se je v Sloveniji začela tako, da so odpovedali vsi pristojni organi.

Glede spornega financiranja Nova24 je sicer ljubljanska policijska uprava januarja letos po nekajletnem preiskovanju vložila »kazensko ovadbo zoper osem fizičnih oseb zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in pomoči k temu kaznivemu dejanju«, kot so nam odgovorili iz specializiranega državnega tožilstva. A med navedenimi osmimi osumljenci po naših informacijah ni odgovornih oseb Nova24TV, to je visokih funkcionarjev stranke SDS, kot je bil izvršni direktor Aleš Hojs, ampak se bodo zdaj v sodnem postopku znašli drugorazredni osumljenci – bivši zaposleni na Telekomu Slovenije. V času tretje vlade Janeza Janše je namreč Nova24TV namesto madžarskih lastnikov večinoma financiral Telekom Slovenije z napihnjenim nadomestilom za predvajanje Nova24TV v svoji mreži. Tako je Nova24TV v treh letih prišla do dveh milijonov evrov. Čeprav je ukaz za to več kot očitno prišel iz SDS, je za to kaznivo dejanje sedaj osumljena bivša uprava Telekoma Slovenije s Tomažem Seljakom na čelu.

Afera Black Cube je dejansko le vrh ledene gore. V SDS so se več kot očitno spajdašili s skrajno izraelsko desnico, potem ko jih nihče drug ni znal ali zmogel ustaviti pri prejšnjem, za odtenek manj drznem partnerstvu z Viktorjem Orbánom. In upanje, da bomo sedaj pri aferi Black Cube prišli do sodnega epiloga, je precej majhno. V Sloveniji bodo prihodnji teden, 16. junija, minili že trije meseci, odkar je policija začela preiskavo. Na ljubljanskem tožilstvu, kjer preiskavo vodijo, še kar naprej molčijo. Še vedno ni znano, ali je med osumljenci tudi predsednik vlade Janez Janša, kar bi bilo povsem pričakovano, niti ni znano, katerih kaznivih dejanj je kdo osumljen. V sorodnem romunskem primeru akcije agencije Black Cube je leta 2016 romunski tožilec dva meseca po začetku preiskave že pristal v Tel Avivu in tam zaslišal predstavnika podjetja Black Cube Dana Zorello. Ta je bil nato v Romuniji leta 2022 pravnomočno obsojen organiziranja kriminalne združbe, ki je želela diskreditirati tedanjo romunsko vodjo protikorupcijskega urada Lauro Codruța Kövesi. V Sloveniji pa doslej niti Janez Janša po javno dosegljivih informacijah ni bil povabljen na policijsko postajo. In to kljub temu, da predsednica države ne dvomi, da je pred volitvami prišlo do vplivanja na volitve iz tujine.

Pravzaprav se je slovenski imunski sistem brez dvoma že zlomil in ostal polomljen od afere Patria. Ta se je v Slovenija začela tako, da so odpovedali praktično vsi možni organi. Začelo se je tako, da je Interpol Sloveniji leta 2007 poslal pet urgentnih depeš v zvezi s spornimi nakazili denarja. Tuje države – Kanada, Avstrija, Finska – so večkrat zahtevale pojasnila, a odgovora iz Slovenije ni bilo celih 18 mesecev, ker so na ministrstvu za notranje zadeve, ki ga je takrat vodil minister SDS Dragutin Mate, te depeše »založili«. Odzvalo se ni ne notranje ministrstvo, ne urad za preprečevanje pranja denarja, ne finančno ministrstvo, vse dokler ni Finska posredovala pri slovenski komisiji za preprečevanje pranja denarja. A ker je prišlo do časovnega zamika, so lahko telekomunikacijski operaterji izbrisali podatke o poslanih SMS-sporočilih in telefonskih pogovorih: »Moje stališče je, da so se v Sloveniji prva sporočila iz tujine, oziroma policijske depeše, res namerno založila. In sicer zato, da o ugotovitvah tujih organov v Sloveniji nismo mogli sprožiti postopka ugotavljanja dejstev,« nam je leta 2013 glede tega povedal glavni tožilec v zadevi Patria Andrej Ferlinc.

Domača javnost je dolgo časa z grozo spremljala izraelsko genocidno politiko, sedaj pa postajamo kot država eden najtesnejših izraelskih zaveznikov v EU.

Novo vladno ekipo je državni zbor potrdil na izredni seji v četrtek, 4. junija 2026, okrog 17.25. Dvajset minut kasneje je s pročelja vladne palače izginila palestinska zastava, ki je tam visela od konca maja 2024, ko je vlada Roberta Goloba sprejela sklep o priznanju Palestine. Kdo in zakaj je zastavo snel? Ob robu vrha EU-Zahodni Balkan v Črni gori je Janez Janša za TV Slovenija cinično dejal, da je zastava izginila tako rekoč avtomatsko, ne da bi kdorkoli to zahteval, saj da se je »nekdo že prej zavedal, da se je končal nek čas antisemitizma, ki je v času leve vlade spodbujan tudi z opranim iranskim denarjem«. Novi zunanji minister Tone Kajzer je med čestitkami, ki jih je dobil, takoj navedel pogovor z izraelskim zunanjim ministrom, Janša pa telefonski pogovor z izraelskim predsednikom vlade Benjaminom Netanjahujem, ki je pred mednarodnim kazenskim sodiščem v preiskavi zaradi genocida.

Naše neodvisne institucije – imunski sistem države – so začele odpovedovati že pred afero Black Cube, korak za korakom, z majhnimi izgovori in spregledi. Posledica vseh teh dogodkov danes pa je, da Slovenija ni zares neodvisna država. To je sicer zelo ostra sodba, a je lahko dokazljiva. Zunanja politika neke države se vsaj v osnovnih gabaritih ne spreminja, če na volitvah zmaga druga politična opcija, saj načeloma nacionalni interes, v Sloveniji je to spoštovanje mednarodnega prava, utemeljenega na sistemu OZN, ostaja nespremenjen. V Sloveniji pa smo pravkar priča radikalnim spremembam slovenske zunanje politike. Domača javnost je dolgo časa z grozo spremljala izraelsko genocidno politiko, bili smo eden najglasnejših kritikov kršenja mednarodnega prava, sedaj pa postajamo kot država eden najtesnejših izraelskih zaveznikov v EU.