Nataša Pirc Musar / »Lagala bi, če bi rekla, da me Janšev poziv ni užalostil«

O tem, kako so državljani razdvojeni ob 35-letnici samostojne Slovenije, je predsednica republike Nataša Pirc Musar spregovorila v informativni oddaji Odmevi na TV Slovenija.

"Res je, da je treba razumeti ustroj parlamentarne demokracije, ko se vsaka politična stranka bori za glasove svojih volivcev. Ampak v politiki vendarle pogrešam skupno vizijo predvsem pri razvojnih, strateško pomembnih temah. Prej kot državljanka in danes kot predsednica se vedno znova sprašujem, kdaj bosta prišla čas in politik, ki bo znal te zamere preseči. Za zdaj ga žal še nismo našli," je dejala predsednica republike.

Kakšen je bil pogovor z Janezom Janšo?

Na vprašanje, kakšen je bil pogovor z Janezom Janšo, ki je v preteklosti na spletu zapisal, da ni njegova predsednica, ker ga ni predlagala za kandidata za mandatarja, pa je Nataša Pirc Musar odgovorila: "Bil je izjemno korekten. Sva se že dotaknila tem, pri katerih bova lahko skupaj sodelovala in naredila nekaj dobrega za to našo domovino, edino, ki jo imamo. Seveda je v javnosti slika lahko hitro zelo drugačna. Lagala bi, če bi rekla, da me ta njegov poziv svojim volivcem ni užalostil. Namreč jaz sem predsednica vseh, pa če to hočejo ali nočejo. Lahko se z menoj ne strinjajo in iz mojih ust nikoli ne boste slišali, da gospod Janez Janša ni moj predsednik vlade. Je bil, je legitimno izvoljen, legitimno je sestavil vlado. Na tem položaju, na katerem sem pa danes, je pa moja naloga, ki velikokrat ni prijetna in lahka, sodelovati z vsakokratnim predsednikom vlade. Lažje je iz nekega naslonjača zunaj funkcij govoriti, češ kaj pa ji je treba sodelovati z Janšo, zakaj je povabila celotno vlado na sprejem? Pa ne samo, da moram, sama sem si želela tega."

"Namreč jaz sem predsednica vseh, pa če to hočejo ali nočejo. Lahko se z menoj ne strinjajo in iz mojih ust nikoli ne boste slišali, da gospod Janez Janša ni moj predsednik vlade. Je bil, je legitimno izvoljen, legitimno je sestavil vlado."

"Morda je na tem mestu prav, da omenim še eno stvar. Sama sem vedno iskrena v tem, kar počnem, in zdelo se mi je prav, da vladi, torej ministrom, povem, kaj je tisto, česar si želim, in kaj je tisto, kar so moje vrednote in moje sidro. Tega ne želim početi prek Facebooka ali recimo jim najetih trolov, ki bodo namesto mene govorili vsebino. Ne. Sama jo bom vedno povedala gospodu Janši v obraz, tudi ministrom. Ampak dogovorila sva se, da bova poskušala sodelovati, in mislim, da lahko najdeva določene teme, kjer se ne bova razhajala, na določenih temah bova pa seveda kilometre narazen in to oba zelo dobro veva," je še poudarila Nataša Pirc Musar.

"Lagala bi, če bi rekla, da me ta njegov poziv svojim volivcem ni užalostil. Namreč jaz sem predsednica vseh, pa če to hočejo ali nočejo. Lahko se z menoj ne strinjajo in iz mojih ust nikoli ne boste slišali, da gospod Janez Janša ni moj predsednik vlade. Je bil, je legitimno izvoljen, legitimno je sestavil vlado. Na tem položaju, na katerem sem pa danes, je pa moja naloga, ki velikokrat ni prijetna in lahka, sodelovati z vsakokratnim predsednikom vlade."

O tem, da so nekateri njen govor razumeli kot napoved zaostrenih odnosov med vlado in njenim uradom, pa je predsednica republike pojasnila: "Biti demagoški v politiki nikoli ni prava pot. Moja naloga je sodelovati. Sem predsednica države in, še enkrat bom poudarila, predsednica vseh. Me pa moti, da se v javnosti vsaka argumentirana kritika vzame kot prepir. Ni. Prepir so grobe besede, sovražne besede, so podtikanja. Argumentirana kritika bi v demokraciji morala biti sprejeta kot nekaj, kar je zdravo za demokracijo. V sistemu nadzora in ravnovesij je prav, da je predsednik glas razuma, še posebej takrat, ko ima vlada veliko večino, kot jo je imela prejšnja, in danes ima tudi ta solidno večino z Resni.co in obema pripadnikoma manjšin. Kritika ni prepir. To bi želela poudariti. Lahko je biti predsednik države – tudi takšne smo že imeli –, ki je v coni udobja in je tiho ter se ne oglaša takrat, ko je to pomembno in potrebno. Ampak kot prvo, to nisem jaz. Kot drugo: mislim, da javnost pričakuje, da se predsednik oziroma v tem primeru predsednica oglasi. Ne smejo pa pričakovati od mene, da bom agresivna, žaljiva. Nikoli nisem bila in nikoli ne bom."

Se bo odločila še za en predsedniški mandat?

Na vprašanje, ali se bo odločila za še en predsedniški mandat, pa je Pirc Musar odgovorila: "Za to je še mnogo prezgodaj. Oddelati moram še eno leto in pol. Res pa je, da ta čas hitro mine in bo tudi hitro minil. Za odločitev bo potreben tehten premislek in sprejela jo bom zagotovo pravočasno, kakršna koli že bo."

Stranka Resnica je prispevala glasove za imenovanje nove vlade. O tem, ali jo vidi kot opozicijo ali kot opozicijo, pa Pirc Musar meni: "V bistvu je ta stranka zanimiv hibrid. Celotno kariero od ustanovitve naprej so bili antiestablishment stranka, torej proti vsem, ki vladajo. In dejstvo je, da ima gospod Janez Janša manjšinsko vlado. Resni.ce seveda v vladi ni, nimajo ministrov. Ampak do danes Resni.ca nikoli ni stopila na drugo stran, to vlado podpira v celoti. Samo ugibamo lahko, kakšen je dogovor med gospodom Stevanovićem in gospodom Janšo, ampak zanimivo jih bo spremljati na tem političnem parketu."

"Lahko je biti predsednik države – tudi takšne smo že imeli –, ki je v coni udobja in je tiho ter se ne oglaša takrat, ko je to pomembno in potrebno. Ampak kot prvo, to nisem jaz. Kot drugo: mislim, da javnost pričakuje, da se predsednik oziroma v tem primeru predsednica oglasi. Ne smejo pa pričakovati od mene, da bom agresivna, žaljiva. Nikoli nisem bila in nikoli ne bom."

Kar nekaj zakonov je bilo sprejetih – tudi s pomočjo Resni.ce – po skrajšanem postopku. Zadnji v vrsti teh zakonov, zakon o lokalnih volitvah, tujcem tretjih držav odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah. "Ta zakon je zelo sporen. Upam si trditi, da je tudi ustavno sporen, neskladen. Ta politika je očitno pozabila na 138. člen ustave, ki pravi: prebivalstvo izvaja lokalno samoupravo na občinski ravni in drugih lokalnih skupnostih. Prebivalstvo, ne državljani. To pravico imajo pri nas že 20 let. Argument z druge strani, da tega številne države nimajo, ni pravi," je dejala Pirc Musar.

Kaj meni o novih pravilih na državni proslavi?

"Naša ustava je namreč v tem segmentu jasna, in če mi dajemo nekaj več pravic tujcem kot kakšna druga država, to kaže samo našo širino. In če 20 let to ni bila težava, zdaj pa tik pred volitvami je težava, bi morala izpostaviti še eno stvar in to se pri tej vladi že dogaja v prvih tednih vladanja. Sprejemati tako zakonodajo po hitrem postopku brez neke širše razprave, konsenza, takšno ukrepanje, takšno delovanje vlade, katere koli, vodi samo v razdvajanje, in ne v tisto enotnost, ki jo vsaj po izjavah tudi politikov na desni na koncu želimo. To ni prava pot in upam, da bodo poslanke in poslanci opozicije zbrali tistih 30 podpisov in vložili zahtevo za oceno ustavnosti. Mislim, da je to pri taki količini glasov, ki jih opozicija ima, morda celo bolj prava pot kot referendumi. Naj izkoristijo to svojo zakonsko pravico 30 glasov zahteve za oceno ustavnosti in ustavno sodišče je tisto, ki bo na koncu povedalo, ali imajo prav ali ne," je še poudarila Pirc Musar.

"Upam, da se Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani zavedamo, da Slovenije takšne, kot je danes, ne bi bilo brez Maistrovih borcev, narodnih buditeljev, tigrovcev, partizanov in seveda tudi osamosvojiteljev na koncu. Vse to je naša zgodovina. Meje Slovenije so bile priznane mnogo prej kot z osamosvojitvijo in mislim, da je prav, da na takšni proslavi s počastitvijo praporščakov pokažemo, da imamo zgodovino, ki ni bila lahka, in da je vsak od teh, ki sem jih omenila prej, dal svoj kamenček v mozaik tega, da je Slovenija danes takšna, kot je. Slovenija se ni začela leta 1991."

Predlagatelji sicer pravijo, da v ustavi piše tudi, da lahko zakon določi, kdo ima pravice na lokalnih volitvah. "To je napad predvsem na volivce iz tretjih držav, predvsem verjetno na državljane in državljanke Zahodnega Balkana. Ampak ne pozabimo, s tem zakonom so odvzeli pravico tudi ameriškim državljanom, izraelskim, če hočete, britanskim, vsem tujcem, ki tukaj prebivajo, delajo in živijo v lokalnih skupnostih in v katere tudi prispevajo," je povedala Pirc Musar.

Državna proslava je že nekaj časa tema pogovorov. "Spet eno polje, ki povzroča razdvajanje. Ampak upam, da se Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani zavedamo, da Slovenije takšne, kot je danes, ne bi bilo brez Maistrovih borcev, narodnih buditeljev, tigrovcev, partizanov in seveda tudi osamosvojiteljev na koncu. Vse to je naša zgodovina. Meje Slovenije so bile priznane mnogo prej kot z osamosvojitvijo in mislim, da je prav, da na takšni proslavi s počastitvijo praporščakov pokažemo, da imamo zgodovino, ki ni bila lahka, in da je vsak od teh, ki sem jih omenila prej, dal svoj kamenček v mozaik tega, da je Slovenija danes takšna, kot je. Slovenija se ni začela leta 1991," je povedala Pirc Musar.

"To je napad predvsem na volivce iz tretjih držav, predvsem verjetno na državljane in državljanke Zahodnega Balkana. Ampak ne pozabimo, s tem zakonom so odvzeli pravico tudi ameriškim državljanom, izraelskim, če hočete, britanskim, vsem tujcem, ki tukaj prebivajo, delajo in živijo v lokalnih skupnostih in v katere tudi prispevajo."

"Morda je tu na mestu razložiti še razliko med narodom in nacijo. Kot narod Slovenci obstajamo že zelo dolgo. Nacija postaneš takrat, ko dobiš državotvornost. To je bilo v nekdanji Jugoslaviji s priznanimi mejami in seveda danes še toliko bolj, ko smo samostojna suverena Republika Slovenija. Želim si, da bomo zgodovino sprejeli takšno, kot je, in da se bomo zavedali, da je ta državni praznik namenjen celotnemu zgodovinskemu loku, da smo prišli do danes sem, kjer smo, in da ta prehojena pot ni bila 35-letna, ampak mnogo, mnogo daljša," je še poudarila Pirc Musar.

Kakšna so njena pričakovanja glede RTV Slovenija?

Na vprašanje, kakšna so njena pričakovanja glede financiranja javne radiotelevizije, pa je Nataša Pirc Musar odgovorila: "Če se bo ukinjala naročnina za javno radiotelevizijo, to ne bo več javni servis, ampak bo postala državna televizija. Ne vem, ali se vsakokratna politika zaveda, da takrat, ko so na oblasti, jim to seveda pride prav. Ko bodo enkrat spet v opoziciji, in vedno imamo ta cikel, jim pa to več ne bo prav. Zato je toliko pomembneje, da javna radiotelevizija ostane javni servis s plačevanjem RTV-naročnine. Zaslužimo si tak program, ki zajema najširše družbene skupine in ki je v nasprotju s komercialno televizijo to sposoben delati prav zaradi RTV-naročnine."