V središču / JEK 2 lahko podre Slovenijo

»Razlika med Jelinčičem in Stevanovićem je razlika med TEŠ 6 in JEK2. JEK 2 je TEŠ 6 na supersteroidih,« je pred dnevi v pogovoru za spletni portal N1 velikost projekta gradnje nove jedrske elektrarne v Krškem karikiral nekdanji politik Gregor Golobič, nekdanji predsednik stranke Zares, ki je pred leti prav tako pravočasno opozoril na nepotrebno in zgrešeno gradnjo šestega bloka termoelektrarne Šoštanj. TEŠ 6 je zamajal zgolj največji slovenski energetski holding, projekt JEK 2 pa lahko po Golobičevih besedah »podre Slovenijo«. Po uradnih ocenah iz februarja letos bi namreč JEK 2 lahko stal celo 22 milijard evrov, kar je skoraj polovica trenutnega bruto dolga države. Vendar visoki stroški niso edini problem. Iz tujine namreč prihajajo tudi vnovična neizprosna opozorila o potresni varnosti lokacije v Krškem.

Pred mesecem dni je državna družba Gen energija s svoje spletne strani umaknila zemljevid potresne ogroženosti, ki ga je objavila pred preklicanim referendumom o JEK 2 in ki naj bi kazal lokacije delujočih jedrskih elektrarn na območjih zmerne do visoke potresne nevarnosti za Evropo. Zemljevid je popravila po prejetem opozorilu, da so lokacije elektrarn na zemljevidu označene napačno. Na to sta opozorila upokojeni italijanski geolog, dolgo let zaposlen na Nacionalnem inštitutu za oceanografijo in uporabno geofiziko v Trstu, Livio Sirovich in raziskovalec z oddelka za geologijo Univerze na Dunaju Kurt Decker. In kaj je bilo narobe? Na primer bolgarska, romunska in dve švicarski elektrarni so bile na zemljevid umeščene na »bolj rdeča« območja, torej na območja z večjo potresno ogroženostjo, kot je ta na njihovih dejanskih

lokacijah, krška nuklearka pa je bila označena na območju z nekoliko manjšo potresno ogroženostjo, kot je območje, kjer dejansko stoji. Iz Gen energije so takrat za portal MMC RTV Slovenija pojasnili, da se jim je zgodila »nenamerna napaka pri pozicioniranju oznak«. Da torej napačen zemljevid ni bil narejen z namenom, da slovensko javnost pred referendumom prepričajo, da so tudi druge elektrarne v Evropi umeščene v potresna območja.

Takemu pojasnilu je težko verjeti, ker je komuniciranje projekta JEK 2 izjemno nadzorovan proces, ki ga vodijo najbolj prekaljeni »strateški komunikatorji«, kot sta Franci Zavrl in Dejan Verčič. Ravno 6. marca letos sta omenjena svetovalca z Gen energijo podpisala novo enoletno pogodbo za 120.780 evrov z DDV, ki si jih bodo razdelila njuna tri podjetja Herman & Partnerji, Stratkom in Dejan Verčič, s. p. Verčič je sicer redni profesor na katedri za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede.

A nazaj k potresni nevarnosti. Sirovich in Decker sta ravno marca v prestižni znanstveni reviji Seismological Research Letters, namenjeni strokovnjakom za potrese, objavila članek z naslovom »O predpisih določanja potresne ogroženosti lokacij jedrskih elektrarn v Evropi: sporni primer Slovenije«. V njem opozarjata, da je obstoječa jedrska elektrarna v Krškem znotraj seizmološko najbolj aktivnega območja v regiji in da je bila izbrana konec 60. let prejšnjega stoletja, ko nekdanja Jugoslavija še ni imela seizmološke mreže. »Če pogledate karte epicentrov, ki jih vsako leto izdela agencija za okolje Arso na podlagi nacionalne seizmološke mreže, takoj vidite, da je območje Krškega eno seizmično najbolj aktivnih v Sloveniji.« Posebej omenjata potres leta 1917 in dejstvo, da je v bližini elektrarne več prelomnic. »Območje je 29. januarja 1917 prizadel uničujoč potres, z epicentrom med Krškim in Brežicami, škoda je dosegla osmo stopnjo po Mercallijevi lestvici intenzivnosti,« opisujeta. »Pred tem so se v letih 1628 in 1924 zgodili lokalni potresi z magnitudo med 5 in 5,4. Nizka stopnja seizmološke aktivnosti je stalna: leta 2015 se je zgodil še en lokalni potres z magnitudo 4,2.« Za Krško je skupina z omenjenega tržaškega inštituta, v kateri je bil tudi Sirovich, ocenila največjo možno magnitudo lokalnega potresa na približno sedem. To vrednost so nato potrdili drugi strokovnjaki, dodajata Sirovich in Decker ter omenjata Leona Cizlja z ljubljanskega Instituta Jožef Stefan in aktualne »najete ameriške svetovalce za JEK 2«, to je ameriško inženirsko‑geološko podjetje Rizzo International.

Glede potresnih prelomov Sirovich in Decker opozarjata, da njihova prisotnost sama po sebi ni nujno nevarna. Je pa pomembno ugotoviti, ali so aktivni. »Prelomi so lahko viri potresov, ki povzročajo predvsem vibracije, ki so lahko še vedno zelo močne tudi nekaj deset kilometrov stran. Ta vidik nevarnosti se obravnava v študijah nevarnosti, tako imenovanih PSHA-študijah.« Te raziskave pred gradnjo obstoječe elektrarne niso bile narejene. Glede Krškega se je pred leti razvila burna strokovna razprava zlasti o prelomnici Libna. Ta je, kot navajata sogovornika, v bližini »vzhodne lokacije«, to je lokacije vzhodno od obstoječe jedrske elektrarne, ki so jo v Gen energiji preučevali za gradnjo JEK 2 poleg »zahodne lokacije«. »Domnevamo, da je tudi to (prelomnica Libna, op. a.) razlog, zakaj se je Gen energija v zadnjem času bolj usmerila k lokaciji, ki leži zahodno od sedanje elektrarne.« Strokovni spor o prelomnici Libni in primernosti Krškega za drugi blok se je stopnjeval že pred 13 leti. Gen energija je takrat angažirala francoski nacionalni inštitut za jedrska in radiološka