Konzum / Spregledani sezonski potenciali 

Bistro Török
Hraše 17, Lesce
Tel.: 040 572 972
V poletni sezoni Törökovi kuhajo vsak dan – od ponedeljka do petka od 13. do 22., ob sobotah in nedeljah pa od 12. do 22. ure.

Ambient:
s terakoto obloženo pritličje klene gorenjske hiše, špartansko opremljene mize, generični poprock rimejki na ozvočenju; tudi fletna terasa

Napitki:
poleg celotnega opusa hišnega vinarja Brica Mavriča je na voljo še nekaj polnitev iz Istre in Vipave, cene so dvakratnik kletnih; tudi točena loo-blah-nah

Vegetacija:
štruklji, zeliščna rižota

Dostopnost:
par ovinkov od gorenjske avtoceste; parkirišče je, previsokih zaprek za gibalno ovirane ni

Fino:
tortelini s kmečko filo

Ne tako fino:
panakota

Dimljena postrv je stala 13,4, tortelini 16,7, piščančja rulada 17,9, panakota pa 6,10 evra.

»Če bodo prehudi zastoji, gremo lahko tudi z letalom!« je visokoletečo rešitev za morebitne cestne zagate na poti proti Gorenjski predlagal strahu pred višino osvobojeni mladi terenski delavec, sicer član mikroekipe, napotene v Lesce. Dopisništvo za SZ regijo namreč v krajih, ki so razmeroma blizu glavnih turističnih punktov, že nekaj časa opaža povečano aktivnost na področju nadgradnje ali pač dopolnitve prenočitvenih objektov z relativno resnimi gastronomskimi pogoni, ki kanijo poleg penzionskih gostov privlačiti tudi dnevne ali celo – sicer redkeje, ampak vendarle – domačine.

Kot enega takih so nam v presojo priporočili penzion Török blizu Lesc v bližini Bleda, kjer so sobam in wellnessu dodali še tzv. bistro, katerega ponudbo so okarakterizirali s pričakovano oznako domače jedi na moderen način in jo sestavili v preprost in pregleden jedilnik s po nekaj postavkami v vsaki kategoriji. Kot smo zadnje čase že navajeni, smo tudi tukaj že v prvem poskusu našli dve manjkajoči stvari: jed meseca naj bi bili kruhovi cmoki z razmontirano krvavico, jabolki in meto, med sladicami pa smo ciljali na kozjo skutno torto z orehi in hruško. Škoda!

V grupi začetnih jedi smo tako zaradi vročega dneva raje kot narezkaste dile napadli Zupanovo hladno dimljeno postrv, katere rezine so zložili v fletno rožo, jo položili na okisane rezine koromača, dodali nekaj pikic kisle smetane in malo umamijastih iker ter zraven na mizo postavili še košarico z izdatno osemenjenim domačim kruhom. Prav smo se odločili.

Tudi pri drugi rundi imamo le eno pripombo: če so se že potrudili narediti sicer rustikalne, a simpatične, z močno mesno filo polnjene torteline, bi se spodobilo, da bi jih zalili s čim drugim kot z le nekaj laski pražene čebule in žličko zaseke, stopljene v rahlo segreti sladki smetani. S smetano smo imeli še eno zagato: panakoto so, čeprav jo strežejo v kozarcu, tako ziheraško zaželatinili, da bi se je raje kot z žličko lotili z nožem in vilicami, vrhnja plast pa je navkljub sočenju z brusničnim zmlevkom ostala skorajda neprebojna.

Fino se nam je zdelo, da so dve lepo zmotani cigarasti ruladi hrustmaksali z valjanjem v panko drobtinah (vprašanje sicer je, zakaj niso v rulado deli še kakšnega aromatičnega zelenja) in da je bil tudi spremljevalni krompir lepo zapečen, brokoli pa bi lahko za čez poletje dali na klop za rezerve in ga zamenjali s čim bolj sezonskim. To je očitno Törökova mana – nič ni narobe, če je jedilnik dokaj fiksen, ampak s poudarki in dodatki pa v naših koncih res ni težko slediti letnim časom.