Teden / Ključni državnik

Zoran Stevanović je »TikTok politik«. Kot takega ga je spoznala javnost in kot tak se je – seveda tudi s kopico sreče in zvijačnosti – prebil v parlament. Ker je Stevanović vplivnež, natančno ve, kako mora krmiti občinstvo. Če je tiho, če izgine z družbenih omrežij, izgine iz javnosti. Če se o njegovih potezah ne govori, postane nepomemben.

Vsebina njegovih nastopov je praviloma drugotnega pomena. Ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar doživela prometno nesrečo, se je Stevanović posnel in govoril, da lahko nadomesti predsednico, če je bolniško odsotna. To načeloma drži, a stvar je bolj zapletena. Vsaka bolniška odsotnost ne pomeni, da predsednica ni zmožna opravljati funkcije. Ustava je jasna. Predsednik državnega zbora začasno prevzame funkcijo predsednika republike samo pri »trajnem zadržku« predsednika republike, smrti, odstopu ali drugem prenehanju opravljanja funkcije ter njegove zadržanosti. Bolniški stalež in dopust sama po sebi nista oblika zadržanosti, zaradi katere bi bila potrebna zamenjava. Tudi zlomljena ključnica ne. V Sloveniji smo že imeli predsednika republike, ki je kljub hudi bolezni opravljal funkcijo, ne da bi ga nadomeščal tedanji predsednik državnega zbora.

Vse te podrobnosti je Stevanović v posnetku izpustil. Obstajajo tri možnosti, zakaj je to storil: ali ne pozna slovenske ustave, ali je ne razume, ali namenoma zavaja. Vse tri možnosti so slabe.

Podobno lahko razumemo še eno njegovo napoved, da bo zdaj zdaj odšel v Moskvo. Iz stranke Resnica so sporočili, da je »ruski diplomat v predsedniku državnega zbora prepoznal ključnega državnika za obnovitev dialoga ter podal pobudo za uradno srečanje parlamentov v Moskvi«. Na podlagi te pobude naj bi Stevanović »ob prejemu vabila opravil obisk v ruski prestolnici. Pot do miru namreč ne vodi skozi nadaljevanje vojne, temveč skozi aktivno diplomacijo z obema stranema.« O Stevanoviću in njegovi stranki Resnica je v intervjuju za rusko tiskovno agencijo Tass – intervju je bil objavljen 9. avgusta, dan pred zadnjo Stevanovićevo napovedjo odhoda v Moskvo – res govoril Jurij Pilipson, direktor Druge evropske direkcije ruskega zunanjega ministrstva. Pilipson je med drugim dejal, da lahko »pohvalimo zdravo pamet nekaterih evropskih politikov, tudi predsednika državnega zbora Stevanovića, ki se zavzemajo za obnovitev dialoga z Rusijo«. Omenil je Stevanovićeve pobude za referendum o Natu, ki so še »daleč od uresničitve«, saj slovenska vlada vodi drugačno politiko, a vseeno že razprava o referendumu »potrjuje obstoj krize znotraj Nata«. Besed o »ključnem državniku za obnovitev dialoga« v omenjenem intervjuju sicer ni.

Ob Stevanovićevi napovedi se je hitro oglasil predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Franc Breznik in zatrdil, da bi bil morebitni Stevanovićev obisk v Moskvi »zaseben« in da na njem predsednik državnega zbora ne bi predstavljal »slovenske zunanje politike«. Ni težko razumeti Breznikovega nelagodja, a Stevanović bi v Moskvo potoval kot predsednik državnega zbora, ne kot turist. In če bi se tam na uradnem obisku res sestal s predsednikom ruske dume Vjačeslavom Volodinom, bi nastopil kot predsednik državnega zbora, ne kot član kranjskega mestnega sveta. Volodin je zaveznik Vladimirja Putina. Po poročanju agencije Reuters je Zahodu grozil z uporabo jedrskega orožja, po njegovem mnenju pa je režim Zelenskega »fašističen«.

Dialog v politiki je nekaj dobrega, iskanje poti do miru prav tako. A Stevanovićeve napovedi so nekaj drugega. Za zdaj ni razvidno, da bi bil njegov morebitni obisk usklajen s slovensko vlado ali z njenimi zaveznicami, v Moskvo bi odšel kar po lastni presoji. Resna diplomacija deluje drugače. Danes še ne moremo vedeti, ali bo obisk res izpeljal, a očitno se za napovedmi skriva samopromocija ne pa resno prizadevanje za mir.

Brez dvoma pa bi ruska stran morebitni obisk predsednika slovenskega parlamenta dobro izkoristila.