Teden / Odgovorni še niso kaznovani

Leto po raciji na Peršmanovi domačiji

Matic Gorenc
MLADINA, št. 30, 31. 7. 2026

V ponedeljek, 27. julija, je minilo točno leto od policijske racije na Peršmanovi domačiji na avstrijskem Koroškem, kjer je potekal antifašistični tabor. V 89 strani dolgem poročilu, ki ga je preiskovalna komisija na zveznem notranjem ministrstvu objavila že lani jeseni, so člani komisije ugotovili, da je bilo policijsko posredovanje pri Peršmanu pretirano in nezakonito in da so bili udeleženci tabora tarča policijske represije zaradi svojih antifašističnih prepričanj. Vodja racije Gerold Taschek, takratni namestnik vodje deželnega urada za državno varnost, je podrejenim pred racijo pojasnil, da so udeleženci tabora nevarni skrajni levičarji, ki ogrožajo avstrijski državni red. Po objavi poročila je bil Taschek premeščen na drugo delovno mesto. Nato je aprila letos sodišče v Celovcu prišlo do istega zaključka in odločilo, da za identificiranje udeležencev ni bilo pravne podlage, saj niso delali ničesar, kar bi lahko bilo v nasprotju s predpisi. Za nezakonito identificiranje je bilo krivo okrajno glavarstvo v Velikovcu, velikovški glavar Gert Klösch je bil celo prisoten pri nezakoniti raciji, vendar je ni preprečil, čeprav je za to imel pooblastila.

Do zdaj še nobeden izmed odgovornih za svoja dejanja pred enim letom ni bil kaznovan, razen Gerolda Taschka, ki je bil samo premeščen. Gert Klösch je še vedno okrajni glavar. Zato so organizatorji tabora ob obletnici pred okrajnim glavarstvom v Velikovcu izvedli protestno akcijo, med katero so postavili šotor iz papirja, na katerem je bilo natisnjeno poročilo. Umetnica Meta Vouk, ki si je zamislila koncept protestne akcije, je dejala, da šotor iz poročila predstavlja odpor in spomin, hkrati pa gledalca opominja, da je bil izgovor, s katerim je policija posredovala na Peršmanovi domačiji, nedovoljeno kampiraje. Pozvali so k temu, naj bodo odgovorni deležni dejanskih pravnih in političnih posledic in naj se vpletene institucije javno opravičijo za nezakonito akcijo, česar še niso storile.
Nikolaj Orasche, predsednik Zveze koroških partizanov, ki je bil prav tako prisoten na lanskem antifašističnem taboru, je v govoru ob protestu poudaril, da je bila policijska akcija »kriminalizacija antifašističnega dela. Jasno je pokazala, kako lahko državni represivni aparati samovoljno in brez nadzora delujejo skupaj. Namesto da bi omogočili prostor političnega in protifašističnega izobraževanja, so ga obravnavali s helikopterji, policijskimi psi in protiteroristično enoto.« Tudi on je bil kritičen do pomanjkanja posledic in je še posebej poudaril preiskavo mogoče zlorabe položaja, ki jo izvaja državno tožilstvo v Gradcu in še ni obrodila sadov.
Pred obletnico je avstrijsko notranje ministrstvo javnost obvestilo, da je v celoti udejanjilo devet priporočil od trinajstih, ki jih je podala strokovna komisija, ki je preiskala primer, preostale štiri pa delno. Med njimi so posebne smernice za posredovanje na spominskih krajih, promoviranje dvojezičnosti med policisti in razširjanje zavedanja o pomenu Peršmanove domačije. Letos poleti jo je obiskal tudi prvi razred bodočih policistov, ki obiskujejo šolo v Krivi Vrbi na Koroškem. Organizatorji tabora so s temi ukrepi zadovoljni, še vedno pa vztrajajo, da morajo odgovorni za svoja dejanja dejansko odgovarjati. Hkrati vabijo na letošnji antifašistični tabor, ki bo od 1. do 6. septembra.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Zakaj se Janši to, kar počne Mijič, zdi le »malenkost«

Kranjec moj mu osle kaže!

Naslovna tema

Muzej voščenih lutk

Bo novi Muzej slovenske osamosvojitve predstavil osamosvojitev zgolj kot bleščeče zaporedje zmag in odločitev peščice državnikov ali tudi kot protisloven proces s poraženci, zablodami in temnimi platmi?