V središču / Kuhanje Save

Zadnje tedne so zaradi nizke gladine in pregretosti rek v več državah ustavili jedrske elektrarne. »Ne gre za jedrsko varnostno tveganje, reaktorji so sposobni delovati pri visoki temperaturi. Te omejitve so namenjene zaščiti vodnega rastlinstva in živalstva,« je ob nedavni ustavitvi treh jedrskih reaktorjev v Franciji pojasnil tiskovni predstavnik državne energetske družbe EDF. Pri nas besed »rastlinstvo in živalstvo« iz ust lokalnih energetikov in politikov ni slišati. Še več: ob nedavnem sklepu vlade se lahko vprašamo, ali bodo ob izrednih dogodkih, ki jih bo zagotovo vse več, zaradi energetske oskrbe povožena okoljevarstvena pravila.

Začnimo s podatkom, ki kaže popolno odvisnost Jedrske elektrarne Krško od reke Save. Elektrarna za hlajenje uporablja pretočni sistem, hladi se torej z vodo, ki jo jemlje iz Save in jo segreto vrača vanjo. Stalni pretok vode skozi kondenzator, torej za hlajenje, znaša okoli 25 kubičnih metrov na sekundo, okoljevarstveno soglasje pa elektrarni dopušča, da vsako sekundo iz Save vzame 29 kubičnih metrov vode. Za kako velike količine gre, kaže tale prikaz: če bi to vodo dali v meter dolge, meter široke in meter visoke posode in jih zložili drugo vrh druge, bi vsako sekundo napolnili 29 takih posod oziroma stolp, katerega višina bi bila primerljiva z višino desetnadstropnega bloka.

Hidroelektrarne na reki Dravi, Soči in spodnji Savi naj bi bile po ocenah julija proizvedle 39 odstotkov manj električne energije kot julija lani in 52 odstotkov manj od petletnega julijskega povprečja. A politika hoče nove hidroelektrarne.

Ti podatki kažejo, da krška jedrska elektrarna izjemno močno posega v Savo in je zato njeno delovanje omejeno s tem, koliko sme segreti reko.

Pravila določa okoljevarstveno soglasje, ki je bilo nazadnje spremenjeno januarja 2023, ko je bila življenjska doba jedrske elektrarne podaljšana za 20 let, do leta 2043. Ena ključnih zahtev iz okoljevarstvenega soglasja je, da »dnevna povprečna temperatura reke Save v točki popolnega premešanja ne presega 28 stopinj Celzija in da se reka Sava v točki popolnega premešanja ne segreje za več kot tri stopinje Celzija nad svojo naravno temperaturo, izmerjeno pri odvzemu savske vode«. Dopuščena je izjema, vendar le v obdobju od 1. oktobra do 30. aprila, ko se lahko ob razglašeni višji stopnji tveganja pri oskrbi z energijo temperatura Save v točki popolnega premešanja zviša za 3,5 stopinje Celzija.

Tukaj so pomembne podrobnosti. Predpisanih 28 stopinj Celzija mora jedrska elektrarna kot dnevno temperaturno povprečje zagotavljati šele v omenjeni »točki popolnega premešanja«, torej v točki, v kateri naj bi se odpadna hladilna voda iz elektrarne dokončno premešala z rečno vodo. Ta točka je določena precej pod elektrarno v Krškem, v podslapju Hidroelektrarne Brežice, jedrska elektrarna pa neposredno v Savo spušča bistveno bolj segreto vodo. Odpadna voda pri tako imenovanem »izlivu V7« ob elektrarni lahko v skladu z okoljevarstvenim soglasjem dosega celo 43 stopinj Celzija!

Taka določila je uspelo zlobirati lokalnim energetikom, ki ob vsaki pripravi okoljevarstvenega soglasja lobirajo za dodatne odpustke na škodo Save in življenja v njej, ki ga vidijo le kot oviro za večjo proizvodnjo elektrike in večje zaslužke. Iz okoljevarstvenega soglasja je recimo razvidno, da se je ob omenjenih 43 stopinj leta 2022 obregnila Republika Hrvaška in opozorila, da je »to bistveno več, kot dovoljujejo predpisi na Hrvaškem (maksimalno 30–35 stopinj Celzija),« in posebej omenila vpliv na živali. Jasno namreč je, da temperatura, višja od 30 stopinj Celzija, povzroči pregretje številnih organizmov, tudi rib, za nekatere varovane vrste rib v Savi pa obremenitev sploh ne sme presegati 28 stopinj Celzija. A našim energetikom je 43 stopinj Celzija uspelo vnesti v okoljevarstveno soglasje, celo z utemeljitvijo, da je to le meja na papirju in da temperatura pri izlivu V7 neposredno iz elektrarne leto prej (2021) ni presegla 35,9 stopinje Celzija … Z leti se je podvojilo tudi dovoljeno segretje Save, z 1,5 stopinje Celzija na tri. Iz veljavnega okoljevarstvenega soglasja, sprejetega leta 2023, je energetikom uspelo odstraniti tudi zahtevo, da bi morala jedrska elektrarna vklopiti hladilne stolpe že, ko bi se pretok Save zmanjšal pod sto kubičnih metrov na sekundo. S tem bi se iz že tako nizke Save lahko odvzelo manj vode, saj bi del hlajenja prevzeli hladilni stolpi. A tak ukrep, ki bi zmanjšal toplotno obremenitev Save, je bil v celoti črtan – tudi za poletne mesece, češ da naj bi bil po trditvah energetikov »tehnično neupravičen« in »energetsko neučinkovit«. V ozadju je seveda to, da elektrarna v času, ko delujejo hladilni stolpi, proizvede manj elektrike, s tem pa se zmanjša tudi njen finančni izplen.

Naša sedanja vlada verjame, da se lahko zaradi lastnih napak scvremo v peklu, ne razume pa, da se bomo zaradi lastnih napak scvrli, če bomo uničili reke in naravo.

Zahteve, ki so ostale v okoljevarstvenem soglasju, so tako le še minimum, ki naj bi varoval vodo, biotsko pestrost in zagotavljal preživetje v reki, dosledno spoštovanje teh zahtev pa je zato ključno.

Spor sicer obstaja tudi pri razlagi pravil. Iz Zveze ekoloških gibanj so prejšnji petek sporočili, da so vložili prijavo pri evropski komisiji, ker okoljsko ministrstvo »rahlja pogoje iz okoljevarstvenega dovoljenja«. Ministrstvo naj bi bilo nepravilno interpretiralo dopustno segretje Save, in sicer s tem, da zvišanje temperature za tri stopinje Celzija razlaga kot dovoljen povprečni dnevni prirast, ne pa kot absolutni prirast. Gre za veliko razliko. Recimo v noči z 29. na 30. junij je bila Sava v točki popolnega premešanja 11 ur zapored za več kot tri stopinje toplejša, kot je bila pri odvzemu vode za hlajenje elektrarne. Ob štirih zjutraj je temperaturna razlika celo presegla 3,3 stopinje Celzija (24,22 proti 27,57 stopinje Celzija). A ta segretja za več kot tri stopinje formalno niso pomenila težave, ker je povprečni dnevni prirast temperature ostal nižji od treh stopinj.

Razlaga okoljevarstvenih zahtev je seveda ključna, saj narekuje zagon ukrepov za varovanje reke, ki pa sočasno pomenijo manjšo proizvodnjo elektrike. Pri tem je treba poudariti, da jedrska elektrarna v Krškem sama meri temperaturo in si sama odreja prilagoditve, kot je vklop hladilnih stolpov, zmanjšanje moči ali celo ustavitev elektrarne. Sredi julija so v Jedrski elektrarni Krško pojasnili, da elektrarna do takrat ni bila nikoli ustavljena zaradi omejitev, povezanih s Savo. »Od leta 2008, ko je bila vzpostavljena posodobitev in razširitev sistema hladilnih stolpov z dodatnimi štirimi hladilnimi celicami, tudi ni bilo treba zmanjšati moči reaktorja. Pred tem je JEK med poletjem 2003, ki je do zadnjega desetletja veljalo za najbolj vroče, 90 dni delovala z zmanjšano močjo.« No, prejšnji teden, v noči na četrtek, pa je elektrarna v Krškem vendar zmanjšala moč in začela delovati z 80 odstotki

»zaradi izjemnih hidroloških in meteoroloških razmer na reki Savi«. Generalna direktorica Gen energije Nada Drobne Popovič je za Finance že dan kasneje potarnala: »Vsak dan zmanjšane proizvodnje za nas pomeni vsaj 300 tisoč evrov izgube.« Zgodil pa se je še en pomemben precedens.

Prejšnjo sredo je Janševa vlada kar na dopisni seji sprejela sklep s tremi poudarki. Sporočila je, da analiza sistemskega operaterja ELES kaže, da je razpoložljive energije v omrežju dovolj »tudi v primeru zaustavitve Jedrske elektrarne Krško, saj je vso manjkajočo energijo mogoče uvoziti«. Sočasno je razglasila nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo in Jedrski elektrarni Krško naložila, da mora »ob spoštovanju vseh varnostnih standardov za delovanje elektrarne« obratovati vsaj v minimalnem obsegu. Minimalno delovanje naj bi bilo nujno zaradi težav z napetostjo v elektroomrežju. ELES je dodatno pojasnil, da sta težave pri vzdrževanju ustreznega napetostnega profila omrežja povzročila predvsem velik pritok tako imenovane jalove moči z Balkana, ki brez koristi obremenjuje omrežje, ter začasno izklopljeni daljnovod Divača–Redipuglia (v Italiji). »Po ponovnem vklopu daljnovoda 9. avgusta bo tveganje z vzdrževanjem znatno nižje,« je dodal.

Ampak kaj vse to pomeni? Je vlada Jedrski elektrarni Krško z zaukazanim minimalnim delovanjem v resnici dala zeleno luč za kršitev okoljevarstvenega soglasja? Je elektrarni s tem (teoretično) dovolila, da povozi pravila, ki zagotavljajo minimalno varovanje rek, rastlinstva in živalstva v njih? Spoštovanje varnostnih standardov za delovanje elektrarne, ki ga vlada navaja v sklepu, namreč ne pomeni spoštovanja okoljevarstvenega soglasja, saj tega vlada v sklepu sploh ne omenja. Jasnega odgovora, ali bi bilo teoretično okoljevarstveno soglasje lahko kršeno, nismo dobili.

Odgovor kljub vsemu je pomemben, saj bo izrednih dogodkov in razmer, podobnih letošnjim, vse več. Ni opaziti niti izrednih premislekov, ali so načrtovani megalomanski energetski projekti na reki Savi, začenši s Hidroelektrarno Mokrice in načrtovano srednjesavsko verigo hidroelektrarn, res primerni za prihodnost – z vidika reke in energetske oskrbe.

Že sredi julija bi politične odločevalce morala zdramiti statistika, na katero so opozorili v državni energetski družbi HSE: hidroelektrarne na reki Dravi, Soči in spodnji Savi so v prvih šestih mesecih letos proizvedle za 31 odstotkov manj elektrike kot v primerljivem obdobju lani oziroma za 38 odstotkov manj od petletnega povprečja! Julija letos je bil izplen po prvih ocenah še slabši: hidroelektrarne naj bi bile proizvedle 39 odstotkov manj električne energije kot julija lani in 52 odstotkov manj od petletnega julijskega povprečja. Razlog? Stanje rek. A premaknilo se ni nič, celo nasprotno! Gradnjo Hidroelektrarne Mokrice skuša od nedavnega pospešiti nadstrankarski Klub posavskih poslancev pod vodstvom Nataše Avšič Bogovič, ki je v politiko (Svobodo) prišla iz posavske energetike.

Omenimo še, da se drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, JEK 2, ne bo mogel več hladiti pretočno iz Save kot zdajšnja jedrska elektrarna. »Ker je hladilna sposobnost reke Save že v celoti izkoriščena zaradi hlajenja obstoječe nuklearke, bo JEK 2 odvisna od hlajenja s hladilnimi stolpi,« navaja tehnična študija, ki so jo v Gen energiji naročili že leta 2021. Izmed treh mogočih hladilni stolpov v Gen energiji kot optimalnega za JEK 2 navajajo takšnega na naravni vlek. Čeprav bi bila, kot dodajajo, njegova postavitev draga in bi imel zaradi višine precejšen vizualni vpliv na Krško.

Pod sedanjo vlado je v ozadje potisnjena tudi solarizacija, čeprav so sončne elektrarne prejšnji teden, ko je jedrska elektrarna v Krškem zmanjšala moč, zagotavljale 30 odstotkov elektrike, največ poleg jedrske elektrarne (60 odstotkov). Nimamo sreče, da se podnebni zlom dogaja ravno pod to vlado. Če se malo pošalimo: naša sedanja vlada verjame, da se lahko zaradi lastnih napak scvremo v peklu, ne razume pa, da se bomo zaradi lastnih napak scvrli, če bomo uničili reke in naravo.