V središču / Vpliv energetskih objektov na reke je znaten
Biolog Mihael J. Toman, strokovnjak za ekologijo voda, o segrevanju in energetski izrabi rek
Monika Weiss
MLADINA, št. 32, 14. 8. 2026

Mihael Toman v Ljubljanici
© Osebni arhiv
Med zadnjim vročinskim valom se reke močno segrevajo, številne presihajo. Kaj za vodne organizme pomeni temperatura reke, višja od 30 stopinj Celzija, kakršna je bila 2. avgusta popoldne izmerjena v Savi pri Čatežu? Ob 17. uri je imela voda celo 31,3 stopinje Celzija.
Segrevanje voda, predvsem tekočih, v prvi vrsti vpliva na vsebnost kisika v vodi, saj je topnost pri višji temperaturi zmanjšana. Številne vrste žuželk, katerih ličinke živijo na usedlinah in v njih ter na prodiščih, so za vsebnost kisika različno občutljive. Privzem iz vode je otežen predvsem za ličinke enodnevnic, vrbnic in mladoletnic, ki so najpomembnejši del življenjskih združb in pomembna hrana ribjih vrst. Te so za zmanjšanje kisika v vodi prav tako različno občutljive, najbolj salmonidne vrste, torej postrvi, manj krapovci.
Monika Weiss
MLADINA, št. 32, 14. 8. 2026

Mihael Toman v Ljubljanici
© Osebni arhiv
Med zadnjim vročinskim valom se reke močno segrevajo, številne presihajo. Kaj za vodne organizme pomeni temperatura reke, višja od 30 stopinj Celzija, kakršna je bila 2. avgusta popoldne izmerjena v Savi pri Čatežu? Ob 17. uri je imela voda celo 31,3 stopinje Celzija.
Segrevanje voda, predvsem tekočih, v prvi vrsti vpliva na vsebnost kisika v vodi, saj je topnost pri višji temperaturi zmanjšana. Številne vrste žuželk, katerih ličinke živijo na usedlinah in v njih ter na prodiščih, so za vsebnost kisika različno občutljive. Privzem iz vode je otežen predvsem za ličinke enodnevnic, vrbnic in mladoletnic, ki so najpomembnejši del življenjskih združb in pomembna hrana ribjih vrst. Te so za zmanjšanje kisika v vodi prav tako različno občutljive, najbolj salmonidne vrste, torej postrvi, manj krapovci.
V Savi od Vrhovega do hrvaške meje je težava še večja, saj na tem odseku rečni ekosistem ni več tipičen zaradi številnih zajezitev za potrebe elektrogospodarstva. Vodni tok je upočasnjen, temperatura vode še višja kot v tekoči vodi, v akumulacijah se pojavijo tudi planktonske vrste, razrastejo se alge in cianobakterije, ki jim visoka temperatura ustreza. Dodatno se pojavita toksičnost in nočni primanjkljaj kisika.
Letos se je pokazala velika odvisnost energetike od rek, jedrske elektrarne ustavljajo zaradi nizke gladine rek. A energetski objekti so precejšnja obremenitev za reke.
Vpliv energetskih objektov na reke je znaten, hidroelektrarn in jedrskih elektrarn. Pri prvih gre za jezove in za njimi nastale akumulacije, ki povsem spremenijo življenjske prostore v rekah. Rečni vodni organizmi odmrejo, pojavijo se drugi, značilni za počasni tok, združba postane bolj podobna jezerskim ekosistemom. Pri jedrskih elektrarnah je rečna voda pomembna za hlajenje. Voda, kiodteka nazaj v reko, je ogreta. Manjši ko je pretok vode, večja je temperaturna razlika med vodo, dotekajočo v elektrarno, in tisto, iztekajočo iz nje v reko. Zvišanje temperature za tri stopinje Celzija v točki premešanja, ki je zdaj dovoljeno pri Jedrski elektrarni Krško, je izjemno slabo za ekosistem, razgradnja je hitrejša, poraba kisika še na ta račun večja. Res slabo.
Bi morali glede na letošnje rekordno nizke vodotoke razmišljati, da rekam pustimo biti reke?
Več kot 70 odstotkov evropskih rek je pregrajenih za različne namene, tudi za male hidroelektrarne. Skoraj nobena velika reka ne teče več prosto. V zadnjih letih so vse glasnejši zagovorniki rek brez jezov, tudi pri nas. Muro smo začasno, ne vem pa, ali trajno, ohranili, enako bi moralo biti s srednjo Savo. Spodnji tok Save žal ni več rečni ekosistem in računati je treba z vsemi posledicami, ki jih to prinaša, kar se pri vedno pogostejših vročinskih valovih jasno kaže. Zaradi podnebnih sprememb pa bo teh samo še več.