Teden / Izvisela Primorska

Vlada je iz programa priložnostnih kovancev za leto 2027 črtala zbirateljski kovanec ob 80. obletnici priključitve Primorske k matični domovini in ga nadomestila s kovancem ob 100. obletnici smrti Jakoba Aljaža. Temu nihče ne odreka mesta v slovenskem simbolnem panteonu. Duhovnik in planinec, ki je leta 1895 za en goldinar kupil vrh Triglava in tam postavil stolp, je zagotovo ena tistih osebnosti, pri katerih se slovenstvo skoraj samo ponuja za kovanje v kovino. Toda zakaj bi moral izriniti Primorsko?

Zakon dopušča zbirateljske kovance ob največ desetih dogodkih na leto. Sprva je bilo mišljeno, da bi bil poleg kovanca v spomin na priključitev Primorske izdan še kovanec ob 100. obletnici rojstva priznane ilustratorke Ančke Gošnik Godec, ki ga bo krasila podoba Muce Copatarice. Zlahka bi torej izdali še tretjega. Prostora v denarnici je dovolj.

Slovenija ima sicer kar dolgo tradicijo politično eksplozivnih razprav, ko gre za drobiž. Ko je bil na slovenski kovanec za dva centa denimo umeščen knežji kamen, je protestirala koroška deželna politika pod Jörgom Haiderjem, češ da gre za osrednji simbol koroške deželne zgodovine. Knežji kamen se danes vseeno potika po naših denarnicah. Leta 2011 pa je precej prahu dvignil spominski kovanec s podobo Franceta Rozmana - Staneta in peterokrake zvezde, ki ga je Janša označil za očitno provokacijo. A tudi temu kovancu je nekako uspelo priti v obtok.

Zakaj je morala potem tokrat izginiti prav Primorska? Seveda ni dokazov, da je pri izbiri odločala osebna naklonjenost predsednika vlade goram – o tem lahko le ugibamo. A zgodovinski spomin ni avtomat za kavo, v katerega gre samo en kovanec. Če bodo o motivih spominskih kovancev v prihodnje odločale zasebne kaprice, se nam kaj kmalu lahko zgodi, da bodo z njih v nas zrli vrli osamosvojitelji.

Primorska pa si gotovo zasluži več kot to, da jo odpihne že prvi močnejši veter z gora. Saj tam piha burja!