Pamflet / Bernard Nežmah: Pozor - na cesti NPM

V Sloveniji se je udomačila subkultura fazaniranja, ko na prvi šolski dan po ulicah pred šolami lovijo gimnazijske prvošolce in jih po oblačilih in telesu proti njihovi volji barvajo s pršilniki. Naslednji dan so medije zasuli prispevki o tem nedopustnem nasilništvu. Oglasila se je tudi policija, ki je žrtve pozivala, da naj nasilja prijavijo. Pragmatični nesmisel. Ko bi hoteli to prakso zamejiti in ustaviti, bi šole najele varnostnike, policisti bi se postavili naokoli, ravnatelji bi dali na pročelja šol izobesiti opozorila, da bodo take primere teroriziranja sankcionirali z ukori. Namesto tega pa splošno zgražanje in stvari tečejo naprej.

Ko je v zaporu v Haagu umrl vojni zločinec Ratko Mladić, obsojen za genocid in vojna hudodelstva v Bosni med vojno, ga je dal srbski predsednik Aleksandar Vučić pokopati s slovesnostmi, del srbske javnosti pa ga časti kot heroja. Evropska komisarka Marta Kos je takoj izjavila, da v Evropski uniji in državah kandidatkah za članstvo ni prostora za poveličevanje vojnih zločincev. Ko na Slovenskem s kipi in imeni ulic še naprej slavijo Borisa Kidriča in Josipa Broza Tita, Kosova molči. Res da omenjena nista bila na mednarodnem ali kakem drugem sodišču obsojena vojnih zločinov, toda Kočevski rog, Teharje, Barbarin rov hranijo desettisoče pobitih vojnih ujetnikov, ki so bili umorjeni na isti način kot množice bošnjaških nesrečnikov iz Srebrenice. Imamo torej perfidno ločnico: prepovedano je poveličevati pravnomočno obsojene vojne zločince, sprejemljivo pa je čaščenje teh, ki jih ni prijela roka pravice.

Danski parlament je pred tednom sprejel odločitev, da bo vlada grenlandskim ženskam, ki so bile žrtev kampanje prisilne kontracepcije, izplačala odškodnino, posamezna ženska naj bi prejela približno 40.000 evrov. Med letoma 1960 in 1991 so po ocenah 4500 ženskam brez njihove vednosti ali soglasja vstavili maternične vložke, s čimer naj bi danske oblasti skušale zmanjšati rodnost v grenlandski inuitski skupnosti. Ko je Donald Trump napovedal priključitev Grenlandije, je celotna EU vstala proti nezaslišanemu aktu prilaščanja teritorija evropske države. A svetovni negativec je povzročil tektonski preobrat na Danskem. Potem ko so Inuiti leta neuspešno terjali priznanje in kompenzacije, se je danska premierka Mette Frederiksen lansko jesen nenadoma opravičila žrtvam programa prisilne kontracepcije. Osmi marci in podobna ženska gibanja doslej niso sprožila akcije, ki bi terjala sodni proces zoper genocidno politiko danske vlade. Nikjer po Evropi države niso izvajale prisilne kontracepcije proti vednosti žensk. Tudi na Danskem niso vodili po Københavnu in drugih mestih programa zakrite prisilne kontracepcije, to so počeli le na otoku, ki so mu hoteli zmanjšati inuitski pečat. Pretkani genocid na atlantskem robu Evrope, a slovenski in evropski politiki, ki lahkotno izrekajo besedo genocid in besnijo nad ameriškim predsednikom, ga ne vidijo.

Kot moralna avtoriteta nastopa slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Po razvpiti prometni nesreči njenega konvoja v avtocestnem tunelu Kastelec je izrekla samokritiko, da ni bila pripeta z varnostnim pasom, in računala, da bo vse hitro pozabljeno. Ko so veliki mediji po mesecu dni objavili posnetke Darsovih kamer, se je izkazalo, da je njena limuzina drvela s hitrostjo daleč nad omejitvami in se zaletela v predhodno vozilo spremstva. Reč, kot da je pravno čista. Protokolarnim vozilom z modrimi lučkami pač ni potrebno spoštovati prometnih predpisov, ki veljajo za državljane. Ker brzijo, se jim morajo umikati vsa vozila po vrsti. Rešilci, ki hitijo na pomoč ponesrečenim so v podobnem položaju izvzetosti iz omejitve hitrosti, toda njihovi šoferji pač upoštevajo dejstvo, da se nekateri avtomobilisti umaknejo z vozišča kasneje in se zato ne zaletavajo vanje. Ko se pelje NPM, pa mora bežati vse pred njenim konvojem. OK, predsednica res ni bila za volanom, je pa deloval njen namig šoferju, naj pospeši kar se da, da bo čim prej prišla na slavje kolesarskega asa Tadeja Pogačarja v Komendi. To je pač njen stil. Dars bi v prihodnje poleg obvestil o nesrečah in prevozu nevarnih tovorov moral dodati še posebno obvestilo: pozor, na cesti konvoj NPM - vsi udeleženci v prometu vozite pazljivo in takoj, ko ga zagledate v retrovizorju, zapeljite na rob cestišča.

Za ljubitelje karme - v nesreči na poti k Pogačarju si je predsednica zlomila ključnico in ni prišla na cilj, mesec kasneje si je kolesarski as na Vuelti pri padcu zlomil ključnico … Jesenski politični cilj bodo lokalne volitve v Ljubljani. Zdaj se je priglasil z napovedjo kandidature in ustanovitvijo stranke ex-premier Anton Rop. Simbolno s prikladnim prtljažnikom, saj je bil prav on ta, ki je pred tremi desetletji na vrh Mercatorja dal postaviti Zorana Jankovića. Napoveduje dramatične spremembe pri vodenju mesta, a z lepotno napako - doslej ni bil nikoli med kritiki potez dolgoletnega župana, tudi njegova podpornica Urška Klakočar Zupančič ne. V isto bitko je vstopil tudi sovodja Levice Luka Mesec, ki med drugim napoveduje, da bo pod njim mesto zelenelo. A on je bolj nazoren, saj pravi, da je treba na zelenje gledati kot na temeljno podnebno infrastrukturo mesta. Še z njegovimi besedami: Moramo začeti delati vse, da bomo v mestu postavili zelenje, kjerkoli se ga da, na strehe trgovin, industrijskih obratov, da se revitalizira pet zelenih klinov, ki prezračujejo mesto. Čudovita pravljica. Ko je dal Janković izvesti goloseke in zdesetkati mestne griče, ko so padala petdeset in več let stara orjaška drevesa, Mesec še ni gledal zeleno in ni niti črhnil, zdaj bi jih nadomestil z rastlinicami po strehah!?????.