Film / Upor

zadržan

Umri pokončno na ladji. Umri pokončno je verjetno najbolj imitiran akcijski film: dobili smo Umri pokončno v šoli (Toy Soldiers), Umri pokončno na letalu (Potnik 57), Umri pokončno v gorah (Plezalec), Umri pokončno v športni areni (Nenadna smrt), Umri pokončno v hotelu (Visoko tveganje), Umri pokončno na Alcatrazu (Alcatraz), Umri pokončno v vesolju (Upor v orbiti), Umri pokončno v stolpnici (Dredd), Umri pokončno v Beli hiši (Padec Olimpa), Umri pokončno v primestni hiši (Sam doma) – in kakopak Umri pokončno na ladji (Oblegani). V Uporu smo spet na ladji, le da se v die hard agregatnem stanju ne znajde Steven Seagal (še manj Bruce Willis), temveč Jason Statham, alias Cole Reed, nekdanji specialec (ja, s posebnim setom veščin), ki se po obtožbi, da je hladnokrvno umoril svojega magnatskega šefa, zateče na trgovsko ladjo, kjer potem – v družbi prožne mladenke (Annabelle Wallis), dokaže, da ni spolno neobčutljiv – lomi in strelja nove in nove kontingente brezimnih likov, ki so ga potunkali (no, vsi v glavnem le pridno čakajo, da jih poči), en passant pa še osvobodi ženske in otroke, ki jih tovorijo brezdušni morilci njegovega nekdanjega milijarderja, bolj ko ne Evropejci, apatični do človekovih pravic. Filmu, ki je smrtno resno apatičen do samoironije in ki se prebudi tako pozno, da skoraj zaspimo, pač pride prav vse, da lahko »argumentira« razkazovanje in uveljavljanje svoje populistične politike maščevanja. »Maščevanje,« odvrne Statham na vprašanje, kaj hoče. Da bo slej ko prej uporabljena harpuna, je jasno, sekira pa bi lahko koga presenetila, a zadnje čase je bila uporabljena v preveč filmih, da ne bi bila tudi v tem. (kino)