Borut Mekina
MLADINA, št. 37, 18. 9. 2026

Netanjahujev specialist za podtalne operacije Srulik Ajnhorn na slavnostni večerji ob odprtju izraelskega veleposlaništva v Ljubljani. V Slovenijo je prišel, ker naj bi veliko storil za odnose med državama. A kaj lahko strokovnjak za dezinformacijsko vojno prispeva k odnosom?
Na slovesnosti ob odprtju izraelskega veleposlaništva so za skupno mizo sedeli: predsednik vlade Janez Janša, zunanji minister Tone Kajzer, izraelski zunanji minister Gideon Sar, generalni direktor izraelskega zunanjega ministrstva Eden Bar Tal, šolski minister Borut Rončević, nova rezidenčna veleposlanica Ruth Koen-Dar in notranji minister Franci Matoz. Omenjena zasedba ni običajna, po uveljavljenem protokolu namreč veleposlaništva odpirajo zunanji ministri in na takšnih dogodkih je na isti ravni navzoč tudi zunanji minister države gostiteljice. Pri nas v Sloveniji pa je bil na slovesnosti kar predsednik vlade. A navzočnost Janeza Janše na slovesnosti ni bila edina izjema. Na odprtju veleposlaništva sta sodelovali še dve osebi, ki na tak dogodek ne sodita in katerih navzočnost je odgrnila še eno tančico s posebnega odnosa med Slovenijo in Izraelom.
Prvi je bil Josi Dagan, predsednik Regionalnega sveta Samarije; ta se je dan pred tem srečal z infrastrukturnim ministrom Jernejem Vrtovcem in zunanjim ministrom Kajzerjem. Kdo je Dagan? Je predsednik krovnega organa 35 izraelskih naselbin na zasedenem severnem delu Zahodnega brega – naselbin, ki jih je Meddržavno sodišče (ICJ) julija 2024 zelo jasno razglasilo za nezakonite. Dagan sam tudi odkrito zagovarja izraelsko priključitev »Judeje in Samarije« ter nasprotuje palestinski državi. V Evropski uniji velja za enega najbolj spornih izraelskih predstavnikov, ki se ga politiki na daleč izogibajo. Zaradi njegovih stališč je konec leta 2024 nizozemski parlament celo sprejel resolucijo, v kateri so Evropsko unijo pozvali, naj proti njemu uvedejo sankcije.

Srulik Ajnhorn
Dagan sicer ni neznanec v evropskih prestolnicah, a doslej se ni nikjer srečal s predsednikom vlade. Evropske vlade se uradnih stikov z naselbinskim vodstvom izogibajo, saj bi sprejem predstavnika oblasti z zasedenega ozemlja pomenil, da to oblast priznavajo kot legitimnega sogovornika. Najvišje je prišel na Madžarskem, kjer se je sestal s tedanjim zunanjim ministrom Pétrom Szijjártom in ministrom za zadeve EU Jánosom Bóko – to je bilo v času, ko je lobiral proti palestinski državnosti in sankcijam EU. A tudi na Madžarskem se po javno dosegljivih informacijah nikoli ni sestal s tedanjim premierjem Viktorjem Orbánom. V Romuniji se je od leta 2023 najmanj trikrat srečal z voditeljem stranke AUR Georgom Simionom, kar je avgusta 2023 kritiziral celo Center Simona Wiesenthala, ugledna judovska organizacija za spremljanje antisemitizma. Direktor njegovega izraelskega urada Efraim Zurof, zgodovinar holokavsta in dolgoletni lovec na nacistične zločince, je za Jerusalem Post dejal, da srečanje pomeni problematičen precedens, in opozoril, da nekateri voditelji AUR poveličujejo fašistično romunsko gibanje Železna garda, ki je odgovorno za številne umore Judov med drugo svetovno vojno.
Na odprtju veleposlaništva sta sodelovali dve osebi, ki na tak dogodek ne sodita in katerih navzočnost je odgrnila še eno tančico s posebnega odnosa med Slovenijo in Izraelom.
Seznam evropskih politikov, s katerimi se je Dagan doslej srečal, je precej zlovešč. George Simion je denimo tip politika, ki je decembra 2023 sredi romunskega parlamenta senatorki Diani Șoșoacă zabrusil: »Posilil te bom, prasica!« V Moldavijo ima kot nezaželena oseba prepoved vstopa. Dagan se je srečal tudi s predstavniki avstrijske Svobodnjaške stranke. Leta 2014, takrat še kot namestnik predsednika Regionalnega sveta Samarije, se je sestal s skrajno flamsko desnico iz Belgije, februarja 2025 pa s tremi evroposlanci skrajno desne španske stranke Vox in z Geertom Wildersom iz Nizozemske. Mnoge od omenjenih je tudi gostil v Izraelu. Dagan se je v EU srečal z vsemi pomembnejšimi desnimi skrajneži, med katerimi pa je daleč najvišje po položaju slovenski predsednik vlade Janez Janša.
Z Janšo se je Dagan srečal najmanj trikrat. Prvič v Jeruzalemu v začetku leta 2025 na konferenci o antisemitizmu, nato maja letos v Ljubljani, med koalicijskimi pogajanji, ko je bil Janša že mandatar, in znova 15. junija na sedežu SDS, ko je bil že predsednik vlade, to je nekaj dni po tem, ko je vlada razveljavila vse ukrepe prejšnje vlade proti Izraelu. Prav to junijsko srečanje so izraelski uradniki, povzeto po izraelskem portalu Ynet, spletni izdaji največjega izraelskega dnevnika Jedijot Ahronot, označili za prvo uradno srečanje aktualnega premiera države članice EU s predstavnikom naselbin na Zahodnem bregu. Dagana je nato na ministrstvu sprejel tudi zunanji minister Tone Kajzer. Kaj natanko je Dagan v Ljubljani predlagal, ni znano, dokumentirano pa je, s čim se je kasneje pohvalil: 8. septembra se je namreč javno zahvalil slovenski vladi, premieru Janši in podpredsedniku vlade Vrtovcu za veto, s katerim je Slovenija v EU preprečila sankcije proti izraelskim naselbinam.
Tudi politična sporočila, ki jih je slovenska stran objavila ob teh srečanjih, presegajo vse, kar je o naselbinah doslej javno izrekel katerikoli član kakšne vlade Evropske unije. Na junijskem srečanju je Janša izjavil: »Bog blagoslovi prebivalce Judeje in Samarije na Zahodnem bregu,« minister Vrtovec pa je prejšnji teden šel še korak dlje. Po posnetku in sporočilu, ki ju je objavil Regionalni svet Samarije in ki so ga povzeli izraelski mediji, je Vrtovec 8. septembra v angleščini dejal: »Slovenija in Izrael sta prijateljska naroda in ta duh moramo nadgraditi pod našo novo konservativno vlado. Delimo skupne vrednote, te vrednote moramo braniti, in prepričan sem, da bomo to skupaj dosegli. Glede vaših prizadevanj v Samariji izražamo veliko solidarnost z vašo državo … podpiramo, da bi Samarija morala biti pod suverenostjo.« Njegova stranka Nova Slovenija na vprašanje Slovenske tiskovne agencije, kaj natančno je Vrtovec rekel in mislil glede Zahodnega brega, ni odgovorila. Z izjavo, da bi Samarija »morala biti pod suverenostjo«, je Vrtovec namreč izrekel trditev, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom, politiko Evropske unije o nepriznavanju in z dosedanjimi slovenskimi stališči. Vse izraelske naselbine na Zahodnem bregu, s tistimi v Samariji vred, so po mednarodnem pravu nezakonite. Meddržavno sodišče je julija 2024 s 14 glasovi proti 1 ugotovilo, da mora Izrael takoj prenehati z naseljevanjem in povrniti območje v prvotno stanje.
Dagan se je v EU srečal z vsemi pomembnejšimi desnimi skrajneži, med katerimi pa je daleč najvišje po položaju slovenski predsednik vlade Janez Janša.
Achiya Schatz, strokovnjak za dezinformacije in nekdanji izraelski specialec, ki je kot vojak deloval na področju Zahodnega brega, danes pa je aktivist za človekove pravice, in pozna razmere na območju, pravi, da si Dagan vrsto let prizadeva ne le za širitev naselbin, temveč tudi za gradnjo mednarodne politične mreže, ki jih lahko v tujini legitimira: »Njegova strategija je dosledna: navezati stike s tujimi politiki, pripeljati jih na Zahodni breg in naselbinski projekt uokviriti z varnostjo, judovsko-krščansko identiteto in skrajno desno ideologijo. Argument je preprost: naselbine varujejo Izrael pred Arabci, Izrael varuje Evropo pred isto grožnjo, zato priključitev in širitev naselbin postaneta del obrambe Zahoda. Po 7. oktobru Dagan s to logiko utemeljuje še več naselbin, še več suverenosti. Hkrati s tem pa številni nekdanji visoki izraelski varnostni funkcionarji opozarjajo, da naselbinski projekt za svojo obrambo zahteva ogromne vojaške vire in lahko sam postane varnostno breme. Ko torej slovenski politiki govorijo o ’skupnih vrednotah’ in podpirajo suverenost naseljencev, to pomeni, da Daganova strategija v Sloveniji deluje: nezakonite naselbine se spreminjajo iz nelegitimnega ideološkega projekta v lažno varnostno zaščito Zahoda.« O Daganovem obisku so slovenski mediji poročali. Ni pa se pri nas razširila vest o navzočnosti drugega, še bolj nenavadnega gosta – Srulika (Israela) Ajnhorna, ki je sedel za sosednjo mizo, poleg Janše. O njegovi navzočnosti v Ljubljani je poročal izraelski Haaretz.
Kdo je Srulik Ajnhorn? Ajnhorn je izraelski komunikacijski strateg, ki je bil med letoma 2019 in 2022 svetovalec in kreativni direktor v petih volilnih kampanjah Benjamina Netanjahuja in njegovega Likuda. Jerusalem Post ga je leta 2024 uvrstil med petdeset najvplivnejših Judov in ga opisal kot strateški um, zaslužen za Netanjahujev uspeh.

Srulik Ajnhorn
Njegova metoda je dobro dokumentirana. »Ustvarili smo na stotine kratkih, osredotočenih in učinkovitih posnetkov ter jih širili po družbenih omrežjih in digitalnih medijih. Uporabili smo zelo ciljno usmerjen marketing za specifična občinstva, pod radarjem medijev,« je na primer leta 2019 povedal za Haaretz. Ločeno od tega je skupina raziskovalcev marca istega leta razkrila mrežo več sto lažnih profilov, ki so promovirali Netanjahuja in napadali njegove nasprotnike. Izraelski novinar Josi Melman ga je v pogovoru za N1, ki ga je povzel beograjski Danas, poimenoval »agent kaosa« in pogonska sila »stroja za zastrupljanje«.
Ajnhorn živi v Beogradu, kjer že vrsto let svetuje srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Preiskava Balkanske mreže za preiskovalno novinarstvo (BIRN) in izraelskega časopisa Haaretz je aprila lani razkrila načrt njegove kampanje, ki naj bi Vučića na Zahodu preoblikovala v »globalnega mirovnika«. A ne le to: novinarji so v isti preiskavi odkrili, da je Ajnhorn s pomočjo svojih povezav s srbskimi in črnogorskimi oblastmi pomagal pri prevozu pošiljk streliva prek Črne gore v Izrael. Srbska prodaja orožja Izraelu je v tem obdobju poskočila z 1,4 milijona evrov v letu 2023 na 42,3 milijona evrov v letu 2024, torej tridesetkrat.
Ajnhorn se je v Srbijo umaknil predvsem zato, ker ga izraelsko tožilstvo išče s tiralico. Zoper njega so odprte tri zadeve. Prva je afera Katargate: država Katar je izraelskim akterjem sredi vojne v Gazi plačala deset milijonov dolarjev za kampanjo, ki naj bi izboljšala podobo te države v Izraelu. Denar naj bi iz Katarja prek nekega britanskega podjetja prihajal tudi k Ajnhornu in od njega naprej k dvema Netanjahujevima sodelavcema. Druga zadeva je pošiljanje tajnih in deloma popačenih dokumentov nemškemu Bildu, tretja pa ustrahovanje državne priče v Netanjahujevem korupcijskem procesu. »Ajnhorn je kot marketinški strateg pristal v naročju politične desnice, najprej v Izraelu, nato pa tudi po vsem svetu,« nam je povedal Saša Dragojlo, novinar Balkanske mreže za preiskovalno novinarstvo, ki je v Srbiji preučeval njegovo vlogo. »Poznavalci njegovega dela trdijo, da je nagnjen k širjenju alternativnih dejstev in vnetljivih laži, še posebej med delom za Netanjahuja. Iskanje grešnega kozla in spodbujanje družbenih delitev sta njegov modus operandi. Vučićeve in Netanjahujeve kampanje imajo precej podobnosti. Mi pa smo odkrili, da Ajnhorn že vrsto let dela za Vučića. Prišli smo do načrta ene od kampanj, ki jih je vodil in ki je bila usmerjena predvsem v pridobivanje ameriške podpore ter zahodnega javnega mnenja in v ustvarjanje podobe znotraj same Srbije, da je Vučić porok stabilnosti, ki ga spoštujejo svetovni državniki, in da bi država brez njega propadla. A Ajnhorn ni le svetovalec za stike z javnostmi, temveč nekakšen posrednik med političnimi elitami različnih držav, v našem primeru med Vučićevim in Netanjahujevim režimom. O tem priča tudi naše odkritje, da je Ajnhorn pospeševal dobavo srbskega orožja Izraelu, in sicer med brutalno ofenzivo izraelske vojske v Gazi.« Kaj je torej Ajnhorn počel v Ljubljani? Izraelsko zunanje ministrstvo in Ajnhorn na naša vprašanja nista odgovorila, izraelskim novinarjem pa sta pojasnila, da ga je povabil zunanji minister Gideon Sar. Na vprašanje, zakaj, je Sarov urad odgovoril, da je Ajnhorn »prispeval in prispeva k odnosom med Izraelom in Slovenijo«. Kaj natanko naj bi prispeval, niso pojasnili. Sicer je nekako pričakovano, da je najtesnejši – in hkrati tudi eden najbolj spornih – svetovalcev Netanjahuja sodeloval pri tkanju izredno tesnih odnosov med Janšo in Izraelom. A vse več je tudi bolj konkretnih indicev, kakšno vlogo je Ajnhorn v tem razmerju odigral.
Dan pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami, v soboto, 21. marca, je namreč makedonska organizacija CIVIL – Center za svobodo objavila analizo »balkanskega dezinformacijskega koridorja Beograd–Skopje–Budimpešta«. V njej je njen predsednik Xhabir Deralla zapisal, da so »forenzične skupine« 17. marca 2026 zaznale obsežne prenose podatkov med digitalnim studiem v Beogradu, ki naj bi bil povezan z Ajnhornom, in strežniki, povezanimi s podjetjem Target Media v Skopju. V omenjeni analizi je Deralla opisal tudi podtalno dezinformacijsko infrastrukturo, ki naj bi koristila Janezu Janši in v kateri naj bi Severna Makedonija delovala kot vozlišče za pripravo, prilagajanje in širjenje manipulativnih vsebin med slovenskimi volivci. Po njegovih navedbah naj bi omrežje uporabljalo z umetno inteligenco ustvarjene ponaredke, prirejene zvočne posnetke in domnevno razkrite dokumente, namenjene diskreditaciji Roberta Goloba. Takšne vsebine naj bi najprej zaokrožile po kanalih na Telegramu, nato pa naj bi jih povzeli tuji mediji, katerih objave bi bile v Sloveniji nekakšna navidezna mednarodna potrditev očitkov.
Od kod Deralli te informacije in kako zanesljive so? Makedonija je bila leta 2016, v času ameriških volitev, svetovno prizorišče prvega množičnega poskusa zaslužka z dezinformacijami: v mestu Veles je več sto najstnikov postavilo na stotine spletišč z izmišljenimi novicami v podporo Donaldu Trumpu. Izraz »Veles« je od takrat v mednarodni strokovni literaturi sinonim za industrializirano produkcijo lažne propagande. Ena od posledic tega primera pa je bila, da so se v Makedoniji razvile organizacije, ki to področje spremljajo z nadpovprečno pozornostjo, od preverjevalcev dejstev do skupin, ki analizirajo spletno infrastrukturo. Poleg njih pa so se v tej smeri specializirale tudi makedonske obveščevalne službe. Deralla, s katerim smo govorili, nam je povedal, da je informacija o podatkovni povezavi med Ajnhornovim studiem in podjetjem Target Media zanesljiva. »Sem pa to informacijo dobil od vira, ki je želel ostati anonimen,« nam je povedal.
O Daganovem obisku so slovenski mediji poročali. Ni pa se pri nas razširila vest o navzočnosti še bolj nenavadnega gosta – Srulika (Israela) Ajnhorna, ki je sedel za sosednjo mizo, poleg Janše.
Kakšno podjetje je Target Media? Makedonski organi so to podjetje spremljali že dlje časa. To skopsko podjetje je namreč leta 2017 ustanovil madžarski poslovnež Péter Schatz, isti Péter Schatz, ki je tisto leto prek slovenskega R-Post-R prevzel deleže v medijih SDS, v Novi24 in Demokraciji. Po ugotovitvah makedonske finančne policije je s pomočjo Schatza med avgustom 2017 in februarjem 2019 v Makedonijo iz Madžarske in prek Slovenije priteklo 2,85 milijona evrov, namenjenega tamkajšnji (desni) politični propagandi. Denar, ki je pritekal k Schatzu, pa je sočasno tekel tudi v smeri Slovenije in krepitvi tukajšnje desne politične propagande. Kot so ugotovile slovenske parlamentarne preiskovalne komisije, ki so se ukvarjale s financiranjem SDS in njihovih medijev, je bil Schatz eden glavnih Orbánovih posrednikov.

Josija Dagana, predstavnika nezakonitih izraelskih naseljencev na Zahodnem bregu, še nikoli doslej ni sprejel kak evropski predsednik vlade. Razen Janeza Janše. Na sliki z Daganom in lepim darilom maja letos, ko je Janša že bil mandatar.
Ko smo v Mladini pred volitvami preiskovali ozadje tajnih posnetkov, ki jih je izdelala družba Black Cube, je bil naš prvi sum, da za akcijo stoji Ajnhorn, a tedaj indicev za to še nismo poznali. Slika se je zdaj sestavila: izraelski zunanji minister je sam priznal, da je Ajnhorn prispeval k odnosom med Izraelom in Slovenijo, Makedonci pa so očitno razkrili tudi metode, s katerimi je Ajnhorn pomagal. Spoznanje, da je Netanjahujev tesni svetovalec stranki SDS pomagal pred volitvami, sicer ni presenetljivo. Janša in Netanjahu sta velika zaveznika in koga drugega kot glavnega stratega Ajnhorna bi lahko Netanjahu poslal v pomoč svojemu prijatelju. A Ajnhorn seveda ni navaden svetovalec za odnose z javnostmi. Je vse tisto, proti čemur se Evropa zadnja leta bori.
Uredba o transparentnosti političnega oglaševanja, ki jo uveljavljamo od lani, zahteva, da je pri vsakem političnem oglasu vidno, kdo ga plačuje, koliko je zanj plačal in po kakšnih merilih je bil komu prikazan. Akt o digitalnih storitvah nalaga platformam, da razkrijejo mehanizme, s katerimi nagovorijo občinstva. Vsa ta pravila temeljijo na istih načelih: državljani imajo pravico vedeti, kdo jih nagovarja. Ajnhornova dezinformacijska metoda pa je nasprotje teh načel in uspeva prav zato, ker pravila krši. Ko izraelski zunanji minister takega človeka, ki ga izraelsko tožilstvo – to je ves čas pod pritiskom oblasti – celo išče s tiralico, pripelje na uradno slovesnost v Slovenijo in njegovo navzočnost pojasni z besedami, da »prispeva k odnosom med Izraelom in Slovenijo«, je to še dokaz več, na kakšnih odnosih temelji to novo slovensko zavezništvo.
Dagan se je v EU srečal z vsemi pomembnejšimi desnimi skrajneži, med katerimi pa je daleč najvišje po položaju slovenski predsednik vlade Janez Janša.