Teden / Mijičeva senca

Zgodba podjetja Progros je prišla v javnost, ker je bil bivši direktor podjetja Boris Mijič v parlament izvoljen kot poslanec stranke Resnica. Takrat so se v javnosti pojavili podatki o zaprtih računih, neizplačanih plačah in Mijičevem delu na železniški postaji v Ljubljani prek ženinega espeja. Pozneje je podjetje prepisal na Roka Snežiča, ta ga je preimenoval v Klukec, 30. oktobra pa se je začel stečajni postopek. Mijič je sicer šest mesecev po volitvah odstopil s položaja, poslanska skupina Resnica pa je dobila novo poslanko Martino Haring.

Zaradi primera Progros so v Delavski svetovalnici pripravili predlog spremembe zakonodaje. Predlagana sprememba naj bi dopolnila že veljavni zakon o javnem jamstvenem in preživninskem skladu, ki v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca poravna njegove neporavnane obveznosti do zaposlenih, na primer neizplačane plače, nadomestila ali odpravnine, seveda le, če delavci izpolnjujejo predpisane pogoje. Sklad jim v tem primeru izplača zakonito vsoto terjatev, potem pa namesto njih ta znesek terja od delodajalca.

Nepravičnosti, ki jih še vedno trpijo bivši zaposleni v Progrosu, so dokaz, da je sedanji zakon slab.

»Naš predlog razširja jamstveno shemo na dve situaciji. Ena je primer, ko delavec zaradi neplačanih plač poda izredno odpoved. Delavci danes, če ne prejemajo plače, ne vedo, ali naj dajo odpoved ali ne. Jamstvena shema bi lahko preprečila ta negotovi položaj,« je eno od predlaganih sprememb pojasnil Matija Urankar iz odvetniške pisarne Urankar & Zupančič. »Druga situacija, ki jo ureja predlagana sprememba, je odpoved delavcu iz poslovnega razloga ali na podlagi sodne odločbe, pri čemer tej odpovedi sledi postopek zaradi insolventnosti delodajalca. Ta sprememba ureja primer, ko delavec dobi odpoved, preden gre podjetje v stečaj.«

Prva predlagana sprememba bi torej olajšala položaj delavcu, ki bi, če bi podal izredno odpoved, izgubil možnost varstva, ki ga ponuja jamstveni sklad. Odpoved je v tem primeru logičen korak, saj od delodajalca ne prejema plače. Druga sprememba pa naj bi preprečila taktiziranje delodajalcev, ki delavcem odpovejo delovno razmerje pred stečajem in tako preprečijo njihovo vključitev v shemo jamstvenega sklada. Oba primera sta se pokazala za problematična pri Progrosu, v katerem po podatkih Delavske svetovalnice 14 delavcev že od aprila 2025 čaka na približno 41 tisoč evrov neizplačanih plač. »Progros je le eden izmed primerov, a stečajev je precej. Težava je v tem, da je predpisan rok, do kdaj mora delodajalec začeti postopek stečaja, in to čeprav nelikvidnost pogosto nastopi veliko prej. Tega roka se redkokdo drži, kršenje roka pa se prav tako redko preganja. Zato nekateri delavci več let čakajo na plače,« še pojasnjuje Hana Radilovič iz Delavske svetovalnice.

Predlog spremembe zakona so že vložili v državni zbor in pričakujejo, da bo ena izmed poslanskih skupin začela zakonodajni postopek.