Pamflet / Bernard Nežmah: Absurd kot stanje normalnosti

Lokalne volitve bodo nadomestile ankete javnega mnenja, saj bodo pokazale, kakšno je razmerje moči med SDS in Svobodo, koliko po novem tehtajo Levica, Nova Slovenija, SD, Demokrati in Resnica. Posebna pozornost pa gre ljubljanskemu izboru župana. Sedanji župan Zoran Janković vlada mestu že 20 let, dlje je mestu načeloval le Janez Hradecky (1820–1846), le da on ni bil nikoli izvoljen na splošnih volitvah. A prelomne volitve so se dogodile že pred stoletjem leta 1921, ko se je primerilo neverjetno. Takrat niso volili neposredno županov, pač pa strankarske liste, te pa so sklenile nezamisljivo koalicijo, v katero so se povezali klerikalci in komunisti, ki so s pomočjo socialnih demokratov za župana izvolili Antona Peska iz Narodno-socialistične stranke in ne relativnega zmagovalca volitev demokrata Karla Trillerja. Kaj je tako usodno povezalo med seboj nezdružljive stranke? Ljubljana je bila dotlej plen liberalcev že 36 let, ko sta ji načelovala Ivan Hribar in Ivan Tavčar, po prvi svetovni vojni pa so se liberalci preimenovali v Jugoslovansko demokratsko stranko. Njihov klientelizem in absolutno forsiranje njihovih privržencev sta se tako razbohotila, da sta združili celo stranki, od katerih je ena postavljala na prvo mesto vero in domoljubje, druga pa je širila ideje Leninove proletarske revolucije. Toda demokrati so jih najprej ustavili, kot člani vlade SHS so dosegli, da policijski minister ni potrdil Peska za župana, ker da je slab zgled za meščane. Vzniknila je namreč afera, da je Pesek homoseksualec, in na sodišču mu ni uspelo dokazati, da so obtožbe izmišljene. Pravna akrobacija je bila zunajserijska: dve priči sta prisegli, da jima je pred skoraj dvajsetimi leti izpovedal, da ima homoseksualna nagnjenja, in mož je izgubljen pred močjo afere izstopil iz politike. A zmagoslavje demokratov se je končalo na ponovljenih volitvah v mestnem svetu, kjer so se stranke še enkrat združile proti demokratom in za župana izvolile socialdemokrata Ljudevita Periča.