14. 6. 2011 | Mladina 49 | Konzum
Gostilna Za gradom, Koper
Hipijada
kjer je dim ...
foto: Boštjan Napotnik
Gostilna Za gradom,
Kraljeva 10, Koper (Semedela)
Tel.: 05 62 85 505
Odprto vsak dan, razen nedelje in ponedeljka, od 12.00 do 22.00.
Fino:
osupljiva izbira avtorskih jedi iz frišnih sezonskih reči
talk show Darka Rodice
price performance
Ne tako fino:
če že kaj, potem bi dal malo manj tintne omake na njoke
Kdor ceni spontanost, kreativnost in druge atribute desne možganske polovice, mu bo jasno, da je 45 evrov za takle spektakel čista bagatela. Rezervirajte!
Če se malo poigramo s semantiko, ugotovimo, da ima Darko Rodica, ki na onih sedem ali osem miz v gostilni Za gradom, tam gori na semedelskem klancu, že dolga leta nosi na vse možne načine pripravljeno morsko favno in obmorsko floro, za oštirja čisto pravo ime. Da Darko pomeni nekoga, ki obdaruje, že vemo. Rodico pa lahko v slovenščino premestimo kot štorkljico, ki po izročilu prav tako prinaša veselje v marsikateri dom. Darko je bil eden prvih, ki so na hrbet ruknili fotra Ilovarja, in prav se nam je zdelo, da tudi nova generacija konzumarjev čim prej preveri formo starega primorskega volka.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
14. 6. 2011 | Mladina 49 | Konzum
kjer je dim ...
foto: Boštjan Napotnik
... tam je woodstock
foto: Boštjan Napotnik
Gostilna Za gradom,
Kraljeva 10, Koper (Semedela)
Tel.: 05 62 85 505
Odprto vsak dan, razen nedelje in ponedeljka, od 12.00 do 22.00.
Fino:
osupljiva izbira avtorskih jedi iz frišnih sezonskih reči
talk show Darka Rodice
price performance
Ne tako fino:
če že kaj, potem bi dal malo manj tintne omake na njoke
Kdor ceni spontanost, kreativnost in druge atribute desne možganske polovice, mu bo jasno, da je 45 evrov za takle spektakel čista bagatela. Rezervirajte!
Če se malo poigramo s semantiko, ugotovimo, da ima Darko Rodica, ki na onih sedem ali osem miz v gostilni Za gradom, tam gori na semedelskem klancu, že dolga leta nosi na vse možne načine pripravljeno morsko favno in obmorsko floro, za oštirja čisto pravo ime. Da Darko pomeni nekoga, ki obdaruje, že vemo. Rodico pa lahko v slovenščino premestimo kot štorkljico, ki po izročilu prav tako prinaša veselje v marsikateri dom. Darko je bil eden prvih, ki so na hrbet ruknili fotra Ilovarja, in prav se nam je zdelo, da tudi nova generacija konzumarjev čim prej preveri formo starega primorskega volka.
Po vsem, kar smo slišali, videli in okusili, lahko zagotovimo, da je večdimenzionalno guštanje Za gradom še vedno neprecenljivo doživetje. Prva dimenzija je slišna, gre pa za retorično mojstrovino v obliki Darkovega naštevanja in anekdotičnega opisovanja vsega, kar trenutno brbota v piskrih. V štorije so pogosto vključene dišeče bilke z vrta za oštarijo, ribiči s te in z one strani schengenske meje, tu in tam omeni kakšno bolj eksotično reč, vse skupaj pa po stendapovsko zabeli z anekdotami in enovrstičnimi panči. Sledi najtežji del zagrajskega obiska, namreč eliminacija jedi, ki bodo ostale nepokušene. Tokrat so na klopi za rezerve ostale takšne reči, kot so z grenivko in limeto mariniran tun, orada na savor, ribji ravioli z ikrami morskega ježka in bogomolko ter rep morske žabe, skupaj z jurčki zavit v listnato testo. A zdaj ni čas za objokovanje zamujenih priložnosti, ampak za akcijo.
Začnemo, ko se znameniti kruhki ježki (zdaj na voljo tudi v črni verziji) odpravijo do skodelic nenavadne ribje juhe s čičerko, ki ima tisti življenje vračajoči in tek zbujajoči značaj. Za prvo ekipo nato izberemo brate gambero in scampi: pol prvih se prikaže na zeliščni polenti, okoli repov pa imajo oblečene čisto tanke rezine lardota, trdega hrbtnega špeha; druga polovica leži na masleni mocarelski sestri, burrati. Škampi so straight, položeni na leden blok, surovi, zgolj s prerezanim repnim oklepom, par zrni granatnega jabolka, nekaj kockami rožnate grenivke in tekočedušičnim dimom, ki je tu bolj v svrhe spektakla kot česa drugega.
Druga ekipa je bolj pisana: fuži so zeleni, položeni v skledico iz listnatega testa, okrancljani s štirimi vrstami školjk in naparfumirani s tartufi. Njoki so veliki, polnjeni z lardotom in plavajoči v črnočrni župici s sipami, iz katere črpajo aktualnopolitično ime njoki Bossman. Ravioli so iz krompirjevega testa, polnjeni so s tartufno filo in preliti z ragujem iz pomanjšanih pokrovač, kanistrel.
Glavni pa je seveda tun, rečejo mu Woodstock, poglej, zakaj: kos najboljšega jadranskega tuna, ki se je namesto na Japonskem znašel v Semedeli, je Darko narezal na stejke, te pa položil na rjavi sladkor, zmešan z rožmarinom, timijanom in baziliko. Vse skupaj je dal pod pokrov in v vročo pečico, kjer se stejki v nekaj minutah dodobra nadimijo s sladkastim, karamelno-zeliščnim dimom. Še kanček frišnosti s pomarančnim maslom in že tulimo this is the dawning of the age of aquarius, age of aquarius ... Nagajivi hipi Darko pa nas zeza naprej: kremo iz bele čokolade s kakijevim pirejem našemi, da je videti kot jota, pri tiramisuju ukine piškote in rumenjake in doda burjo v obliki hrustajočih čokoladnih zrnc, zadnje fige s koprskega placa pa zarola v veliko, omamno dišečo hipijsko štrudljasto smotko. Nikoli nisem bil ravno fen otrok cvetja, ampak če bi v kakšni komuni kuhal Darko, sem si takoj pripravljen pustiti rasti lase in znižati standarde osebne higiene. Love & peace! 4ever, če se da ...