Konzum / Gostilna Psnak, Zgornja Radovna

Od Jesenic se napotite proti Mojstrani, potem pa med rajdo kažipotov na obcestnem drogu v vasi izbrskajte pravega, še kucelj ali dva in ste v Zgornji Radovni. Psnak je zadnja hiša pred koncem asfalta, kjer lovijo krapce od desetih dopoldne do desetih zvečer, ob petkih in sobotah celo do enajstih zvečer, ponedeljke pa pozimi raje preskočijo. Telefon: 04 589 11 52.

Specialitete:

sušeno mesovje, predvsem šunka in klobase iz zaseke, goveja juha in v njej kuhana govedina s hrenom in praženim krompirjem, ajdovi krapi - kadar je sreča, z ocvirki, poleti pa tudi s kislim mlekom.

Vina:

še pitno belo in taninasto rdeče iz Zalošč. Še primeren sadjevec, a le instantno, redko, pomanjkljivo uležano medeno žganje.

Pri Psnaku smo jedli za okoli 20 € na osebo.

Kmetija ali oštarija? Med tiste, ki jim ni nič neudoben tolikšen razkorak, sodi tudi domačija Psnak, ki se je nastavila planincem v dolini Radovne, na drugi, manj okajeni in veliko idiličnejši strani Mežakle. Menda pa vežejo Psnaka z gostilnami le še formalne opredelitve, registracija, napis na pročelju in ime na računu, saj se pretežno zanaša na lastne moči in vire. Gostom tako v dveh mikro jedilnicah, ki ju ni skazilo novodobno mizarjenje, strežeta domači oča in gospodar, okoli štedilnika se suka ženstvo, za potešitev lakote pa se redno žrtvujejo ekološko vzrejena goveda in svinje, sadje in sočivje. Značilno jedrnata pa je bila tisto nedeljo tudi ponudba, ravno dovolj pestra, da je spodbudila želodčne sokove od nezmernega objedanja razvajenega Ilovarjevega tria. In spočetka nam je šlo lepo od rok in prstov, čudili smo se zamolklemu tartufastemu nadihu prekajene šunke in na splošno dobri kondiciji sušenih mesnin, en za drugim posrebali krepko govejo juho z nevsakdanjo noto koromača in nadvse vsakdanjimi rezanci ter cenili, da se domačija navsezadnje izkaže tudi z dostojno, debelini snega primerno bero kolin. Nak. Tudi če bi starejši, neprimerno hujših ekscesov vajeni člani zlahka preslišali tožbe kolega inženirja glede viška kumine v krvavici, se je pač strinjati, da ni krvavice brez hrustljavo zapečene skorjice in da ne gre, da se koline streže v razkosanem, vrh tega pogretem stanju. Smo naročili fragmente ali celosten zalogaj? Ali pa - so se ajdovi krapi, največkrat s skuto polnjeni testeni žepki, ena redkih še aktualnih posebnosti Gorenjske, dokončno prekvasili v veliko ekonomičnejše štruklje, jih pri Psnaku vseeno ne bi posipali s popraženo sušeno čebulo iz supermarketa? Je že tako, iz krapa je tekom evolucije nastal štrukelj, iz štruklja pa, skoraj povsod, rezine polmetrskih štrukljev. In je v teh težkih časih že dosežek, če nabodeš kos tako sočne in okusne govedine iz juhe, če kje najdeš res ostro hrenovo omako, če gospodinja še ni pozabila, kaj je kislo zelje in pražen krompir in se pomudi tudi s sladico. Na račun doslednosti utečena obrt.