Konzum / Hiša Franko, Staro selo pri Kobaridu

Zapeljite se do Kobarida in naprej proti Italiji, na poti sigurno najdete Frankota, kjer kuhajo za kosila in večerje, izven sezone pa se v ponedeljek in torek sladkajo drugje. Vsekakor se velja pred obiskom dogovoriti s številko 05 389 41 20.

Specialitete:

 domač kruh, grisini in pašta, sicer pa sezonsko ustrojeni scenosled in tri premišljene linije; roastbeef iz leta 1973 je vedno pri hiši.

Vina:

izbiro med čez tristotimi, pretežno slovenskimi buteljkami lahko prepustite Valterju ali pa se podate v avanturo. Za presenečenje poskrbi penina iz zaloge gospodarja, za presek ingverjev sorbet, za posek pa travarica ali brinjevec.

Tudi če boste odšteli za najdaljši, osem hodov obsegajoči scenosled in priporočeno vino več od 100 € po osebi, Vam ne pade krona z glave.

Ilovarjevi smo se silno obirali odpravljajoč se na preverbo k Frankotu. Saj smo od tam, iz kvartirja daleč od korita, kjer se lahko zanašajo le na poletno sezono, redno prejemali zaznamke obeščevalcev, kako da je gostilna postala restavracija, hiša, kako da se šef spozna na vino, kako da v kuhinji vlada molekularna fantastika ... Na koncu nas je že pošteno matral firbec. Se v eni najbolj pregnanih oštarij domovine pretakajo le še penice, esence in redukcije, gre bolj za eterično kot za meseno doživetje? No. Franko, ki se je vmes resda prelevil iz domačnega kvartirja v restavracijo, kjer vse teče kot podmazano in kamor si je tisto nedeljo prišla omastit brk dvajseterica jedcev vseh svetovnih vetrov, lahko vse dvome odpihne že z domačim belim kruhom in grisini, z žlahtnim maslom iz kravjega in kozjega mleka in pogrinjkom. Morda smo imeli Ilovarjevi tisti večer protekcijo, morda so drugi uživali le v apetit zbujajoči skuti z drobnjakom. Ampak za toblerone iz zajčko-vih jetrc, nougata in vrtnične marmelade velja le eno - omislite si ga, če je pri hiši! Potem se lahko zlagoma posvetite paleti okusov zeliščne sestavljenke, premislite, ali bi mini mac, mikro hamburger iz sladkega kruha, prekajenega brancina in gosjih jeter pojedli po režnjih ali v kosu, nabodete s skuto polnjene, s panceto ovite in s špinačo podložene ohrovtove raviole, s črnimi tartufi oslajeno kapesanto ali sočno srno s pehtranovimi štruklji. Franku se tako glede aranžiranja in posodja kot glede rabe začimb pozna šolanje na Japonskem in seznanjenost s trendi. Čisto za izven bi mu Ilovarjev trio lahko oponesel le nekaj malenkosti, sicer pa lahko ob kuhinji, ki se zaveda izročila in pretežno navdušuje s pestrostjo in skladjem okusov ter nadrobno uglašeno vinsko spremljavo, le zaploska z brbončicami. Čeprav se je ata zaklel, da brez rezine slovitega roastbeefa pod zobom ne zapusti prizorišča, po najdaljšem scenosledu enostavno ni bilo ne prostora ne motivacije. Vrhunsko.