Konzum / Hiša Franko, Staro selo pri Kobaridu

Pri fantastih

Ivan Ilovar
MLADINA, št. 39, 16. 6. 2011

kapesanta (po obdelavi)

kapesanta (po obdelavi)
foto: Pastirica

 

Zapeljite se do Kobarida in naprej proti Italiji, na poti sigurno najdete Frankota, kjer kuhajo za kosila in večerje, izven sezone pa se v ponedeljek in torek sladkajo drugje. Vsekakor se velja pred obiskom dogovoriti s številko 05 389 41 20.

Specialitete:

 domač kruh, grisini in pašta, sicer pa sezonsko ustrojeni scenosled in tri premišljene linije; roastbeef iz leta 1973 je vedno pri hiši.

Vina:

izbiro med čez tristotimi, pretežno slovenskimi buteljkami lahko prepustite Valterju ali pa se podate v avanturo. Za presenečenje poskrbi penina iz zaloge gospodarja, za presek ingverjev sorbet, za posek pa travarica ali brinjevec.

Tudi če boste odšteli za najdaljši, osem hodov obsegajoči scenosled in priporočeno vino več od 100 € po osebi, Vam ne pade krona z glave.

Ilovarjevi smo se silno obirali odpravljajoč se na preverbo k Frankotu. Saj smo od tam, iz kvartirja daleč od korita, kjer se lahko zanašajo le na poletno sezono, redno prejemali zaznamke obeščevalcev, kako da je gostilna postala restavracija, hiša, kako da se šef spozna na vino, kako da v kuhinji vlada molekularna fantastika ... Na koncu nas je že pošteno matral firbec. Se v eni najbolj pregnanih oštarij domovine pretakajo le še penice, esence in redukcije, gre bolj za eterično kot za meseno doživetje? No. Franko, ki se je vmes resda prelevil iz domačnega kvartirja v restavracijo, kjer vse teče kot podmazano in kamor si je tisto nedeljo prišla omastit brk dvajseterica jedcev vseh svetovnih vetrov, lahko vse dvome odpihne že z domačim belim kruhom in grisini, z žlahtnim maslom iz kravjega in kozjega mleka in pogrinjkom. Morda smo imeli Ilovarjevi tisti večer protekcijo, morda so drugi uživali le v apetit zbujajoči skuti z drobnjakom. Ampak za toblerone iz zajčko-vih jetrc, nougata in vrtnične marmelade velja le eno - omislite si ga, če je pri hiši! Potem se lahko zlagoma posvetite paleti okusov zeliščne sestavljenke, premislite, ali bi mini mac, mikro hamburger iz sladkega kruha, prekajenega brancina in gosjih jeter pojedli po režnjih ali v kosu, nabodete s skuto polnjene, s panceto ovite in s špinačo podložene ohrovtove raviole, s črnimi tartufi oslajeno kapesanto ali sočno srno s pehtranovimi štruklji. Franku se tako glede aranžiranja in posodja kot glede rabe začimb pozna šolanje na Japonskem in seznanjenost s trendi. Čisto za izven bi mu Ilovarjev trio lahko oponesel le nekaj malenkosti, sicer pa lahko ob kuhinji, ki se zaveda izročila in pretežno navdušuje s pestrostjo in skladjem okusov ter nadrobno uglašeno vinsko spremljavo, le zaploska z brbončicami. Čeprav se je ata zaklel, da brez rezine slovitega roastbeefa pod zobom ne zapusti prizorišča, po najdaljšem scenosledu enostavno ni bilo ne prostora ne motivacije. Vrhunsko.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Ivan Ilovar
MLADINA, št. 39, 16. 6. 2011

kapesanta (po obdelavi)

kapesanta (po obdelavi)
foto: Pastirica

ohrovtovi ravioli

ohrovtovi ravioli
foto: Pastirica

 

Zapeljite se do Kobarida in naprej proti Italiji, na poti sigurno najdete Frankota, kjer kuhajo za kosila in večerje, izven sezone pa se v ponedeljek in torek sladkajo drugje. Vsekakor se velja pred obiskom dogovoriti s številko 05 389 41 20.

Specialitete:

 domač kruh, grisini in pašta, sicer pa sezonsko ustrojeni scenosled in tri premišljene linije; roastbeef iz leta 1973 je vedno pri hiši.

Vina:

izbiro med čez tristotimi, pretežno slovenskimi buteljkami lahko prepustite Valterju ali pa se podate v avanturo. Za presenečenje poskrbi penina iz zaloge gospodarja, za presek ingverjev sorbet, za posek pa travarica ali brinjevec.

Tudi če boste odšteli za najdaljši, osem hodov obsegajoči scenosled in priporočeno vino več od 100 € po osebi, Vam ne pade krona z glave.

Ilovarjevi smo se silno obirali odpravljajoč se na preverbo k Frankotu. Saj smo od tam, iz kvartirja daleč od korita, kjer se lahko zanašajo le na poletno sezono, redno prejemali zaznamke obeščevalcev, kako da je gostilna postala restavracija, hiša, kako da se šef spozna na vino, kako da v kuhinji vlada molekularna fantastika ... Na koncu nas je že pošteno matral firbec. Se v eni najbolj pregnanih oštarij domovine pretakajo le še penice, esence in redukcije, gre bolj za eterično kot za meseno doživetje? No. Franko, ki se je vmes resda prelevil iz domačnega kvartirja v restavracijo, kjer vse teče kot podmazano in kamor si je tisto nedeljo prišla omastit brk dvajseterica jedcev vseh svetovnih vetrov, lahko vse dvome odpihne že z domačim belim kruhom in grisini, z žlahtnim maslom iz kravjega in kozjega mleka in pogrinjkom. Morda smo imeli Ilovarjevi tisti večer protekcijo, morda so drugi uživali le v apetit zbujajoči skuti z drobnjakom. Ampak za toblerone iz zajčko-vih jetrc, nougata in vrtnične marmelade velja le eno - omislite si ga, če je pri hiši! Potem se lahko zlagoma posvetite paleti okusov zeliščne sestavljenke, premislite, ali bi mini mac, mikro hamburger iz sladkega kruha, prekajenega brancina in gosjih jeter pojedli po režnjih ali v kosu, nabodete s skuto polnjene, s panceto ovite in s špinačo podložene ohrovtove raviole, s črnimi tartufi oslajeno kapesanto ali sočno srno s pehtranovimi štruklji. Franku se tako glede aranžiranja in posodja kot glede rabe začimb pozna šolanje na Japonskem in seznanjenost s trendi. Čisto za izven bi mu Ilovarjev trio lahko oponesel le nekaj malenkosti, sicer pa lahko ob kuhinji, ki se zaveda izročila in pretežno navdušuje s pestrostjo in skladjem okusov ter nadrobno uglašeno vinsko spremljavo, le zaploska z brbončicami. Čeprav se je ata zaklel, da brez rezine slovitega roastbeefa pod zobom ne zapusti prizorišča, po najdaljšem scenosledu enostavno ni bilo ne prostora ne motivacije. Vrhunsko.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti