Gostilna Kos, Idrija

Kos stoji ob glavnem idrijskem križišču, težko ga boste zgrešili. Kos ob ponedeljkih odpre vrata ob sedmih zjutraj in jih zapre že ob treh popoldan, druge dni vztraja do desetih zvečer, ob nedeljah pa ga ni na spregled.Telefon: 005 372 20 30.

Specialitete:

juhe in mineštre, tudi smukavc, njoki z golažem, žlikrofi z bakalco ali pečenko, potica in zelševka.

Vina:

 pri Kosu vlada odprta in buteljčna ponudba vipavskega kombinata. Žganjeljubi si bodo z veseljem dali na zob lepo zmehčano slivovko.

Pri Kosu smo se prebili skozi žlikrofe za nekaj čez 20 € na osebo.

Ko bi se Ilovarjevi ravnali samo po simpatijah na prvi pogled, verjetno nikoli ne bi šli raziskovat, kaj se skriva pod odbijajočom pročeljem, s katerim se je Kos ustoličil na osrednjem idrijskem križišču. Tudi, ko bi špegali, kaj imajo na krožnikih domačini - pretežno pizze in kalamare - in pregledali barvne fotografije v plastificiranem jedilnem listu, bi nas težko zagrabil apetit. Ker pa smo h Kosu zašli na lovu za idrijskimi žlikrofi, kakor jih opisuje istoimenska zloženka in ker je Kos ena gostiln, ki so "vključene v postopek certificiranja" znamke tradicionalni ugled, smo stali in obstali do kraja. Čeprav so tisto soboto Kosovi komaj dihali zaradi navala tržaških upokojencev, ki jih je v mesto pripeljal festival Idrijske čipke in se je bilo zategadelj potrebno boriti za pozornost osebja, je Ilovarjev trio ugotovil naslednje. Kos ima morda res dolgočasno ponudbo vin in bizarno bero jedi, tudi kak carpaccio, ampak če se držiš tistega, kar bi morale znati mamce v kuhinji in če povprašaš po specialitetah, ki jih ni na jedilniku, odideš zadovoljen.

Čeravno ata Ilovar ne bo zadovoljen, dokler mu nastrganega tatarca ne zmešajo ob mizi, ga pri Kosu vsaj delajo sami in zgrešijo kvečjemu pri odmeri kumaric in ljute paprike, s katero ga potresajo. Medtem pa so v neprimernih francoskih skodelah servirane juhe pojem bogastva in zdravja, tako s krompirjem in brez smetane zakuhana gobova, krepka goveja in smukavc, ki bi, zabeljen z ocvirki, nasitil vsakega rudarja. Kljub temu, da brez starega krompirja ni dobrih njokov, Kosovim glede konstitucije ni ničesar očitati, čez njih preliti golaž pa prepriča z mehkobo in sočnostjo mesa, kakršna žal ne krasi njihovo svinjsko pečenko. Na srečo je bakalca, ki je belila drugo porcijo verodostojnih žlikrofov, štirideset jih je bilo v vrsti, bolje ustrezala opisu, na srečo niti z biftkom Ilovarjevi nismo ustrelili mimo. Poštena košta v old skool oštariji. Glede na usodo nekdanjih Nebes, kjer je sedaj špecerija - menda edina te vrste v Idriji.