Družbeno razslojevanje / Močna stališča »zanikajo« statistiko

Mnoge raziskave socialne razslojenosti zahodnoevropskih družb opozarjajo, da v njih »izginja« srednji sloj družbe, ki je doslej zagotavljal družbeno stabilnost in zaradi sorazmerno ugodnega gmotnega položaja po obsegu velikega števila prebivalcev omogočal miren razvoj. Kako razumeti te procese in kako ekonomisti opredeljujete srednji sloj?

Ne tako kot denimo sociologi ali politologi. Z vidika ekonomske teorije je ta pojem v svojem bistvu nebulozen, ni natančno definiran, določamo pa ga po višini dohodkov posameznika oziroma družine. Tako lahko zamejimo srednji sloj s tistimi posamezniki, ki ne sodijo v skupino 20 odstotkov prebivalstva z najnižjimi dohodki in tudi ne v skupino oziroma sloj 20 ali 10 odstotkov z najvišjimi dohodki. Če rečemo, da srednji sloj »izginja«, moramo to razumeti predvsem v pomenu »izginjanja« oziroma zmanjševanja deleža dohodka srednjega razreda. Zmanjšuje pa se verjetno na obeh koncih. Na eni strani tisti iz višjega dohodkovnega razreda zaslužijo toliko več, da zmanjšajo delež dohodka, ki gre srednjemu razredu, na drugi strani pa mu tudi tisti iz nižjega dohodkovnega razreda, predvsem zaradi minimalnih plač, odvzamejo nekaj deleža.