8 dni na teden / Lakota na pohodu ...

V 70 mestih po svetu, drugič tudi v Ljubljani, so v nedeljo pripravili tradicionalne pohode proti lakoti. Skupaj se je pohodov udeležilo približno 250 tisoč ljudi, velik delež v državah, ki so pri vrhu seznama ogroženih, kot so Indonezija, Gvatemala, Tanzanija in Malavi. Že tako katastrofalne razmere je še poslabšala skokovita rast cen hrane, sploh če upoštevamo, da gre v nerazvitih državah za hrano več kot 70 odstotkov družinskega proračuna. V številnih državah so izbruhnili protesti. Na Haitiju prebivalci, ki si ne morejo kupiti prave hrane, po poročanju agencije AP v stiski jedo piškote iz kombinacije blata, soli in rastlinske maščobe. Pa še teh si vsi ne morejo privoščiti.
Na dan naj bi po podatkih Organizacije združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) zaradi lakote in revščine umrlo 25 tisoč ljudi. To je več, kot je bilo žrtev terorizma v celotnem lanskem letu. Zaradi lakote in podhranjenosti umre več ljudi kot zaradi aidsa, malarije ter tuberkuloze skupaj. 17 milijonov otrok se podhranjenih že rodi. Nenehno lačnih naj bi bilo 850 milijonov ljudi (več kot jih imajo ZDA, Kanada in Evropa skupaj), med njimi kar 400 milijonov otrok. Za prehrano enega otroka naj bi na dan zadoščalo 19 centov, za odraslega 29 centov. Namesto ene rakete tomahawk ameriške vojske, ki stane več kot pol milijona dolarjev, bi torej lahko za en dan zagotovili hrano več kot milijonu in pol odraslih ljudi, skoraj pet tisoč bi jih lahko prehranjevali celo leto. Nezadostna vsebnost železa v prehrani naj bi vplivala na produktivnost več kot štirih milijard ljudi, zaradi česar naj bi bil bruto domači proizvod v nekaterih državah manjši tudi za do dva odstotka.
Svetovni voditelji so o prehranski krizi ta teden pod pokroviteljstvom Združenih narodov razpravljali v Rimu. Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je kot rešitev izpostavil povečanje proizvodnje hrane - po njegovem mnenju bi se morala ta do leta 2030 povečati za 50 odstotkov - ter odpravo trgovinskih in davčnih politik, ki izkrivljajo trge. Izjavi sta voda na mlin gensko spremenjenim rastlinam oziroma biotehnologiji, ki jo ZDA predstavljajo kot edino možno rešitev za omilitev in premostitev krize.
A svetovna proizvodnja hrane naj bi bila že zdaj zadostna za prehrano vseh Zemljanov. Vendar pa gre vse večji delež v predelavo za biogoriva, poleg tega pa imajo razvite države ogromne zaloge. K njihovi sprostitvi je v Rimu pozval japonski premier Jasuo Fukuda. Izrazil je pripravljenost Tokia, da sprosti 300 tisoč ton uvoženega riža. Tega sicer po pravilih Svetovne trgovinske organizacije ne sme, saj vnovičen izvoz uvoženega riža ni dovoljen. Celotne japonske zaloge riža tehtajo 2,3 milijona ton.
Na govorniški oder je stopil tudi generalni direktor FAO Jacques Diouf in brez dlake na jeziku okrcal predebele ljudi v zahodnem svetu, ki da samo s čezmejno potrošnjo na leto porabijo 20 milijard dolarjev, še100 milijard pa gre za posredne stroške v zdravstveni oskrbi ...
V času, v katerem ste prebrali ta članek, je zaradi lakote umrlo približno 30 otrok, eden vsakih pet sekund.