Manipulator / Nadzor v Leclercu
Kamere v veletrgovinah
Marjan Horvat
MLADINA, št. 29, 17. 7. 2008
Koliko kamer vas nadzoruje v tej veletrgovini?
© Miha Fras
Pozoren opazovalec bo v ljubljanskem Leclercu morda opazil kamero na monitorju blagajničarke, težje pa majhno oko kamere na zunanji strani njenega delovnega prostora, kak meter od tal. To je blagajničarkino tretje oko, ki so nam ga v Leclercu neradi potrdili. Jean-Francois Higonet, generalni direktor, nam je pojasnil, da imajo »35 kamer, ki so pritrjene na strop trgovskega centra«. Ko pa smo ga pobarali še za druge kamere, o katerih na začetku niso želeli govoriti, torej tiste, ki snemajo blagajničarke, smo dobili odgovor, da »kamera, ki je nameščena na monitorju blagajničarke, služi snemanju predala blagajne ter bankovcev in razjasnitvi v nejasnih primerih vrednosti bankovca, s katerim je stranka plačala, oz. bankovca, ki ji je bil vrnjen. Stranka bi npr. lahko trdila, da je plačala z bankovcem za 100 evrov, čeprav je blagajničarki dejansko izročila bankovec za npr. 50 evrov. Enako velja tudi za primere, ko blagajničarka vrne stranki gotovino.«
Dobro, skrb za pošten odnos do kupca in za zdravo razmerje med kupcem in trgovino, smo si dejali. Toda zakaj ima blagajničarka še kamero, kjer stojijo stranke? Higenot je odgovoril, da »s pomočjo kamere, ki je na drugi strani delovnega prostora, lahko blagajničarka vidi, ali morda stranka ni pozabila kakšnega izdelka na dnu vozička oziroma na voznih gredeh pod vozičkom, in lahko vljudno opomni kupca«.
Sicer pa imajo v Leclercu soglasje zaposlenih za namestitev kamer, saj jim je »sindikat družbe Rudnidis, d. o. o., dal svoje soglasje k namestitvi kamer«, v prepričanju kajpak, tako vsaj sodimo, da je »videonadzorni sistem družbe Rudnidis namenjen izključno preprečevanju kraj«.
Po mnenju informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar je vprašanje videonadzora občutljivo v nakupovalnih centrih, ker so mu izpostavljeni zaposleni in kupci, zakonodaja pa določa, da gospodarske družbe uvajajo videonadzor le, »če varnosti ljudi in premoženja ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi«. Ker meje za takšen poseg v zasebnost niso natančno določene, imajo tudi v Leclercu kar nekaj več kamer, kot so bili pripravljeni priznati na začetku.
Marjan Horvat
MLADINA, št. 29, 17. 7. 2008
Koliko kamer vas nadzoruje v tej veletrgovini?
© Miha Fras
Pozoren opazovalec bo v ljubljanskem Leclercu morda opazil kamero na monitorju blagajničarke, težje pa majhno oko kamere na zunanji strani njenega delovnega prostora, kak meter od tal. To je blagajničarkino tretje oko, ki so nam ga v Leclercu neradi potrdili. Jean-Francois Higonet, generalni direktor, nam je pojasnil, da imajo »35 kamer, ki so pritrjene na strop trgovskega centra«. Ko pa smo ga pobarali še za druge kamere, o katerih na začetku niso želeli govoriti, torej tiste, ki snemajo blagajničarke, smo dobili odgovor, da »kamera, ki je nameščena na monitorju blagajničarke, služi snemanju predala blagajne ter bankovcev in razjasnitvi v nejasnih primerih vrednosti bankovca, s katerim je stranka plačala, oz. bankovca, ki ji je bil vrnjen. Stranka bi npr. lahko trdila, da je plačala z bankovcem za 100 evrov, čeprav je blagajničarki dejansko izročila bankovec za npr. 50 evrov. Enako velja tudi za primere, ko blagajničarka vrne stranki gotovino.«
Dobro, skrb za pošten odnos do kupca in za zdravo razmerje med kupcem in trgovino, smo si dejali. Toda zakaj ima blagajničarka še kamero, kjer stojijo stranke? Higenot je odgovoril, da »s pomočjo kamere, ki je na drugi strani delovnega prostora, lahko blagajničarka vidi, ali morda stranka ni pozabila kakšnega izdelka na dnu vozička oziroma na voznih gredeh pod vozičkom, in lahko vljudno opomni kupca«.
Sicer pa imajo v Leclercu soglasje zaposlenih za namestitev kamer, saj jim je »sindikat družbe Rudnidis, d. o. o., dal svoje soglasje k namestitvi kamer«, v prepričanju kajpak, tako vsaj sodimo, da je »videonadzorni sistem družbe Rudnidis namenjen izključno preprečevanju kraj«.
Po mnenju informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar je vprašanje videonadzora občutljivo v nakupovalnih centrih, ker so mu izpostavljeni zaposleni in kupci, zakonodaja pa določa, da gospodarske družbe uvajajo videonadzor le, »če varnosti ljudi in premoženja ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi«. Ker meje za takšen poseg v zasebnost niso natančno določene, imajo tudi v Leclercu kar nekaj več kamer, kot so bili pripravljeni priznati na začetku.