intervju / Mag. Mitja Gaspari, ekonomist, nekdanji guverner Banke Slovenije

Če bo Borut Pahor jeseni sestavljal novo vladno koalicijo, bo Mitji Gaspariju pripadlo mesto podpredsednika vlade, torej funkcija, ki jo je pred leti v Drnovškovi vladi opravljal Marjan Podobnik. Nekdanji finančni minister in guverner Banke Slovenije ter neodvisni kandidat na zadnjih predsedniških volitvah pravi, da ga sodelovanje v vladi zanima le, če bo Pahorju uspelo sestaviti koalicijo programsko sorodnih strank, ne želi pa sedeti v vladi z Janšo. Naj povemo, da Gaspari ni bil naša prva izbira za intervju. O inflaciji, gospodarski rasti, zadolževanju in napovedanem proračunskem presežku smo se želeli pogovarjati z ministrom za finance Andrejem Bajukom, vendar je ta že dogovorjeni termin v treh tednih kar trikrat preložil, hkrati pa je v istem obdobju našel čas za pogovor za revijo Reporter.

Kje približno je Slovenija na področju javnih financ, če jo postavimo v kontekst EU?

> Po kazalcih vzdržnosti javnih financ, ki jih v svojih letnih poročilih objavlja Evropska komisija, se med 27 članicami Evropske unije uvršča v zgornjo polovico, med članicami evroobmočja pa v zgornjo tretjino, kar sploh ni slabo. Toda treba je vedeti, da je Evropska komisija izrekla tudi nekaj opozoril. Vprašljiva se ji zdi zlasti vzdržnost fiskalne pozicije. Ni gotovo, da bo sedanjo pozicijo ob manj ugodnih gospodarskih okoliščinah mogoče vzdrževati na dolgi rok. Poleg tega v Sloveniji ni prišlo do nikakršnega resnejšega premika v smeri zagotavljanja dolgoročne stabilnosti javnih financ, na katero močno vpliva predvsem staranje prebivalstva in s tem povezani izdatki. Evropska komisija opozarja, da bi bilo v času visoke gospodarske rasti treba nabrati bistveno več rezerve za čase, ko se bodo izdatki za pokojninski sistem povišali, saj bo sicer prišlo do težav pri zagotavljanju kriterijev pakta stabilnosti in rasti. Skratka, ta trenutek je slika javnih financ ugodna, v perspektivi pa se kažejo težave.