Knjige / Sven Lindquist: Terra Nullius
Založba Sanje, zbirka tigr, Ljubljana, 2008, 16.95 €
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 31, 31. 7. 2008
+ + + + +
Po letu 1945 so vsi obsodili Hitlerja. Toda hitlerizem je preživel. Ni čudno, začel se je že davno pred Hitlerjevim vzponom. Recimo, Avstralci so leta 1901 - hja, davno pred Hitlerjem - sprejeli Immigration Restriction Act, zakon o priseljevanju, s katerim so skušali preprečiti naseljevanje neevropskih priseljencev, nebelcev. Ključen je bil »preizkus z narekom«. Zakon je namreč kot neprimernega označil imigranta, ki po nareku uslužbenca ni znal napisati petdesetih besed v katerem od evropskih jezikov. Če je bil prosilec belec, si je lahko jezik izbral sam - če pa je šlo za imigranta nebele rase, recimo Azijca, ki je tekoče govoril številne evropske jezike, so ga izločili tako, da so mu besede narekovali v kakem drugem, manj znanem, bolj eksotičnem evropskem jeziku, recimo slovenščini. Okej, boste rekli, toda ta sramotni preizkus so po letu 1945, po letu velike streznitve, ukinili. Ne, niso ga - ostal je vse tja do leta 1958! Še dolgo po Hitlerju! Toda stari zakon so le zamenjali z novim, po katerem lahko vsakega tujca brez vize pridržijo na nedoločen čas, ki je ustvaril zbirne centre. In ker so začeli nebelci iz teh nehumanih zbirnih centrov bežati, so jih prelevili v koncentracijska taborišča, v katerih imigranti preživijo leta in leta, v popolni negotovosti, brez stika z zunanjostjo in brez seznanitve z zakonskimi pravicami. »Namen je pripor napraviti tako neprijeten, da bi begunce s tem odvrnili od iskanja azila v Avstraliji,« pravi Sven Lindquist, švedski zgodovinar imperializma, kolonializma, rasizma in genocida, ki se kot popotnik klati po Avstraliji, kjer je lepota posejana s sledmi rasizma, ki je iztrebil Aborigine. Avstralci se lahko tolažijo le s tem, da so genocid nad Aborigini izvedli v času, ko izraz genocid še ni obstajal. Saj veste, pred Hitlerjem. Šit, pa toliko prostora imajo.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 31, 31. 7. 2008
+ + + + +
Po letu 1945 so vsi obsodili Hitlerja. Toda hitlerizem je preživel. Ni čudno, začel se je že davno pred Hitlerjevim vzponom. Recimo, Avstralci so leta 1901 - hja, davno pred Hitlerjem - sprejeli Immigration Restriction Act, zakon o priseljevanju, s katerim so skušali preprečiti naseljevanje neevropskih priseljencev, nebelcev. Ključen je bil »preizkus z narekom«. Zakon je namreč kot neprimernega označil imigranta, ki po nareku uslužbenca ni znal napisati petdesetih besed v katerem od evropskih jezikov. Če je bil prosilec belec, si je lahko jezik izbral sam - če pa je šlo za imigranta nebele rase, recimo Azijca, ki je tekoče govoril številne evropske jezike, so ga izločili tako, da so mu besede narekovali v kakem drugem, manj znanem, bolj eksotičnem evropskem jeziku, recimo slovenščini. Okej, boste rekli, toda ta sramotni preizkus so po letu 1945, po letu velike streznitve, ukinili. Ne, niso ga - ostal je vse tja do leta 1958! Še dolgo po Hitlerju! Toda stari zakon so le zamenjali z novim, po katerem lahko vsakega tujca brez vize pridržijo na nedoločen čas, ki je ustvaril zbirne centre. In ker so začeli nebelci iz teh nehumanih zbirnih centrov bežati, so jih prelevili v koncentracijska taborišča, v katerih imigranti preživijo leta in leta, v popolni negotovosti, brez stika z zunanjostjo in brez seznanitve z zakonskimi pravicami. »Namen je pripor napraviti tako neprijeten, da bi begunce s tem odvrnili od iskanja azila v Avstraliji,« pravi Sven Lindquist, švedski zgodovinar imperializma, kolonializma, rasizma in genocida, ki se kot popotnik klati po Avstraliji, kjer je lepota posejana s sledmi rasizma, ki je iztrebil Aborigine. Avstralci se lahko tolažijo le s tem, da so genocid nad Aborigini izvedli v času, ko izraz genocid še ni obstajal. Saj veste, pred Hitlerjem. Šit, pa toliko prostora imajo.