intervju / Dr. Lev Kreft, marksist

Z dr. Levom Kreftom, profesorjem estetike na ljubljanski Filozofski fakulteti in direktorjem Mirovnega inštituta, smo se pogovarjali o tem, kako globoka je trenutna kriza kapitalizma. Dr. Kreftu ni bilo niti v najbolj težavnih časih težko priznati, da je bil marksizem njegovim intelektualnim razmislekom v podporo in bil izhodišče zanje. V tej intelektualni drži je izstopal tudi takrat, ko so desni intelektualci starega bradača pribijali na križ, mnogi levi misleci, ki so uporabljali njegove metode, pa so jih sramežljivo in s profesionalnega vidika pogosto tudi nepošteno prikrivali. Kreft je leta 2002 s podporo ZLSD kandidiral na predsedniških volitvah, danes pa v stranki, ki jo vodi Borut Pahor, nima več nobene funkcije.

Svetu v soočanju z globalno krizo ne uspeva najti pravih zdravil zanjo. Mnogi intelektualci so prepričani, da odgovora na izzive sodobnega sveta niso sposobni dati ekonomisti in pravniki, ampak predvsem filozofi in sociologi.

> Če bi šlo le za krizo, ki je tako ali drugače periodična značilnost prodornih sistemov, kakršen kapitalizem zanesljivo je, bi bilo pravzaprav krasno. V tem primeru bi bilo pač nekaj žrtev, vendar bi se čez nekaj let izkopali iz krize in vse bi šlo spet naprej. Takšna je namreč temeljna zakonitost razvoja in delovanja revolucionarnega sistema kapitalizma. Tisto, česar nas je lahko strah, je sum, da ne gre za običajno krizo, ampak za epohalne spremembe, kajti sistemu z dolgo dobo, čemur pravijo ekonomisti kondratieffovski dolgi valovi, se čas morda izteka. Če je to tako, bo treba pravzaprav izumiti nove oblike urejanja življenja, saj gre po mnenju filozofov in sociologov, med njimi naj omenim Immanuela Wallersteina, Ulricka Becka ali pa pokojnega Pierrea Bourdieua, dejansko za več kot le običajno krizo.