intervju / Anatolij Karpov, zadnji veliki aktivni šahovski prvak

Karpov, rojen leta 1951, je bil prvak med letoma 1975 in 1985 in po sporu Kasparova s FIDE še med letoma 1993 in 1999. V obdobju njegovega kraljevanja je bil naziv šahovski prvak pojem. Njihovi dvoboji so polnili medije: o Robertu Fischerju so govorili vsi, o legendarnih dvobojih med Karpovom in Korčnojem ter vlogi parapsihologa Zuharja so pisali knjige, epski dvoboji med Karpovom in Kasparovom so bili svetovni dogodki. Celo, ko niso igrali, se je desetletja ugibalo o možnem izidu njihovih srečanj. Z Anatolijem Karpovom, bivšim prvakom in danes tudi ambasadorjem UNICEFA, smo se v “Sončni hiši” v sklopu njegovega obiska Grossmannovega festivala pogovarjali o zakulisju sodobne šahovske zgodovine.

Utelešate zgodovino modernega šaha. Kdo je bil prvak, ko ste začeli spremljati šah?

> To je bil čas dvobojev med Taljem in Botvinikom, ki so zbudili izjemno zanimanje v Sovjetski zvezi. Staremu prvaku in metodičnemu igralcu Mihailu Botviniku se je postavljal po robu ognjevit mladenič, kot je bil Mihail Talj, ki je briljiral v agresivni in kombinatorni igri. Talj je bil ta, ki je s svojo igro in z osvojitvijo šahovske krone pritegnil splošno zanimanje za šah.