18. 9. 2008 | Mladina 38 | Svet | Komentar
Bi Jezus volil Saro Palin?
In zakaj ji bodo lahko puško vzeli le iz hladnih, mrtvih rok
11. julija 2004 se je na obali reke Hudson odvrtela velika spravna slovesnost - v fingiranem dvoboju sta se pomerila Douglas Hamilton in Antonio Burr. Jasno, dvobojevala sta se s pištolami, pač tako, kot so nekoč, pred mnogimi leti, spore in umazano čast reševali gentlemani. Vsak je dobil starinsko pištolo, nafilano s slepimi naboji, naredila po deset korakov - in potem streljala. Razlika je bila le v tem, da med obema gentlemanoma, Douglasom Hamiltonom in Antoniom Burrom, ni bilo nobenega spora, vsaj ne direktnega. Med njima - med rodbinama Burr in Hamilton - je bil v resnici le simbolični spor, ki pa se je vlekel že vse tja od 11. julija 1804, ko sta se na obali reke Hudson za čast dvobojevala njuna slavna prednika, Alexander Hamilton in Aaron Burr. Alexander Hamilton je bil junak ameriške revolucije, eden izmed ustanovnih očetov Amerike, prvi finančni minister, član federalistične stranke in soavtor slovitih Federalist Papers, temelja ameriške ustave. Tip je bil živ monument, kos zgodovine, še preden se je odvrtela. Aaron Burr je bil prav tako junak ameriške revolucije, senator, član demokratsko-republikanske stranke in ameriški podpredsednik (1801-05), kar pomeni, da je bil štiri leta le za srčni infarkt Thomasa Jeffersona oddaljen od položaja predsednika. Točno, tudi v času onega slovitega dvoboja ob reki Hudson je bil ameriški podpredsednik. Burr in Hamilton sta bila huda, divja, vztrajna, burna rivala, stalno sta si bila v laseh, toda ko je Hamilton Burra na neki večerji užalil in potem svojih trditev ni podkrepil z dokazi, je počilo - Burr ga je pozval na dvoboj. Naredila sta deset korakov in ustrelila - Hamilton je obležal na tleh, zadet, in naslednji dan umrl, Burr, ameriški podpredsednik, pa je ostal na nogah, živ, zdrav in nedotaknjen. Kaj se je zgodilo? Okej, vse skupaj je zavito v tipično ameriško mitomansko meglo, kajti prič razen sekundantov in zdravnika ni bilo, toda uradna verzija gre takole: Hamilton, ki je po voznem redu streljal prvi, se je vnaprej odločil, da bo ustrelil v zrak, da potemtakem ne bo ciljal Burra, ki pa je potem, ko je prišel na vrsto, Hamiltona mirno in hladnokrvno ustrelil.
Ta dvoboj je v ameriški zgodovini pustil tak madež, da je po 200 letih zahteval spravno rekonstrukcijo, ki sta jo izvršila njuna potomca. Pred množico gledalcev. S tem je bila rešena čast obeh, tako Alexandra Hamiltona kot Aarona Burra, ameriškega podpredsednika, hitrega in hladnokrvnega, norega na orožje. No, le leto in pol kasneje - 11. februarja 2006 - je Dick Cheney, ameriški podpredsednik, tough guy, Bushev macho, eden izmed arhitektov vojne proti terorju in invazije na Irak, na lovu v Teksasu ustrelil Harryja Whittingtona, teksaškega tožilca. Cheney je ustrelil ptiča in zadel Whittingtona, ki je zaradi strelnih ran nekaj dni kasneje doživel srčni infarkt. Menda ponesreči. Menda ga je zaslepilo sonce. Oh, in menda je imel v riti pir ali dva. Tudi ta »dvoboj«, ki bo morda čez 200 let doživel rekonstrukcijo, je zavit v tipično ameriško mitomansko meglo. Vsi vpleteni so sicer zanikali, da je pred lovom tekel alkohol, toda Katharine Armstrong, lastnica ranča, na katerem so lovili, je rekla, da je bilo »pri kosilu morda na voljo tudi kako pivo«. Logično, pivo in puška gresta skupaj - tako kot ameriški podpredsednik in obsedenost z orožjem. Patrick J. Leahy, demokratski senator iz liberalnega Vermonta, ki ga je Cheney malo prej v senatu divje opsoval, je dahnil le: »Če bolje pomislim, sem jo še dobro odnesel.«
Ko je senator John McCain, republikanski predsedniški kandidat, nedavno oznanil, da bo njegova sokandidatka - in potencialna ameriška podpredsednica - Sarah Palin, smo si lahko rekli le: logično! Kaj ste pa mislili? Presenečenje je bilo povsem nepotrebno: bolj logične in bolj samoumevne izbire potencialnega ameriškega podpredsednika si ne bi mogli predstavljati. Sarah Palin bi lahko v nadaljevanju Bovlinga za Columbine nadomeščala Charltona Hestona, nekdanjega predsednika razvpite National Rifle Association, mogočne, masovne in zelo vplivne organizacije, ki združuje lovce in druge imetnike orožja. Heston, navijač republikanske stranke, je bil na strani orožja - nepopustljivo, fanatično, kavbojsko. Ali kot je rekel leta 2000: »Puško lahko vzamejo le iz mojih hladnih, mrtvih rok!« Pri tem je mahal z mušketo iz časa ameriške revolucije - s tako, s kakršno sta nekoč mahala Alexander Hamilton in Aaron Burr. Leto prej sta Eric Harris in Dylan Klebold na koloradski gimnaziji Columbine pobila 12 sošolcev in učitelja, potem pa še sebe - orožje so lahko vzeli le iz njunih hladnih, mrtvih rok.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.