Plošče / Gavin Rossdale: Wanderlust
2008, Interscope
Deja Crnović
MLADINA, št. 40, 2. 10. 2008
+ + +
Gavin Rossdale je bil včasih frontman tistega britanskega grunge benda, za katerega so še Britanci mislili, da je ameriški. Zdaj že v ZDA živeči Rossdale se po uspehih s skupino Bush in neuspešnem poskusu z bendom Institute vrača s solo ploščo, ki pa ne pomeni usodnega preloma s preteklostjo. Njegov kovinsko raskavi glas sicer verjetno zveni fenomenalno v vsakršnih okoliščinah, tudi na Wanderlustu, a je glasbeno stopil še korak bližje ameriškim indie rock kolegom. V prvi polovici albuma bi ga lahko uvrstili celo na ameriško študentsko sceno, a v drugem delu vseeno pokaže nekaj grungeevskega poguma. Wanderlust zveni, kot da bi bil posnet pred najmanj petimi leti: ohranja nekaj bushevskega filinga, besedilno je osladnejši in kitarsko konservativnejši.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Deja Crnović
MLADINA, št. 40, 2. 10. 2008
+ + +
Gavin Rossdale je bil včasih frontman tistega britanskega grunge benda, za katerega so še Britanci mislili, da je ameriški. Zdaj že v ZDA živeči Rossdale se po uspehih s skupino Bush in neuspešnem poskusu z bendom Institute vrača s solo ploščo, ki pa ne pomeni usodnega preloma s preteklostjo. Njegov kovinsko raskavi glas sicer verjetno zveni fenomenalno v vsakršnih okoliščinah, tudi na Wanderlustu, a je glasbeno stopil še korak bližje ameriškim indie rock kolegom. V prvi polovici albuma bi ga lahko uvrstili celo na ameriško študentsko sceno, a v drugem delu vseeno pokaže nekaj grungeevskega poguma. Wanderlust zveni, kot da bi bil posnet pred najmanj petimi leti: ohranja nekaj bushevskega filinga, besedilno je osladnejši in kitarsko konservativnejši.
