8 dni na teden / Janša na pravni poti

Janez Janša je zagotovo predsednik vlade z največ tožbami in postopki zoper svoje kritike v vsej EU. Od nekdanjega premiera Antona Ropa s civilno tožbo zahteva umik izjave »o dogovarjanju incidentov s Sanaderjem« in javno opravičilo, od predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota zaradi izjave »o parkiranju delnic« zahteva pet milijonov evrov odškodnine, zdaj pa je vložil še predlog za začetek kazenskega postopka zoper finskega novinarja Marcusa Berglunda in nekdanjega vodjo policije Bojana Potočnika. Slednja dva obtožuje žaljive obdolžitve po prvem, drugem in tretjem odstavku 171. člena kazenskega zakonika z zagroženo denarno kaznijo ali kaznijo zapora do enega leta.
Gre za neobičajno početje, saj so predsedniki vlad v parlamentarnih demokracijah deležni številnih očitkov s strani medijev in opozicijskih novinarjev, vendar se za tožbe odločajo zgolj izjemoma, nekateri pa sploh ne. Med izjeme pa poleg Janše recimo sodi tudi premier sosednje Italije Silvio Berlusconi, ki je pred časom tožil britanski tednik The Economist. Razlog za tožbo je bil članek, v katerem so navedli razloge, zakaj Berlusconi ni primeren za vodenje italijanske vlade, in med drugim izpostavili tudi njegove domnevne vezi z mafijo. Berlusconi je tožbo izgubil, sodišče pa mu je naložilo še plačilo 25 tisoč evrov sodih stroškov. Podobno kot Berlusconi se je tudi Janša spravil nad tuj medij, vendar s pomembno razliko. Če je italijanski premier, kot je običajno v primerih, ko se politiki odločijo za pravno pot zoper medije, vložil zasebno tožbo, je slovenski s predlogom sprožil kazenski postopek. In če je italijanski premier, kot je običajno, tožil medijsko hišo, je Janša povsem neobičajno v kazenski postopek spravil novinarja osebno.
Avtor oddaje Resnica o Patrii Berglund se je na Janševo akcijo za Dnevnik odzval z besedami: »Kako bo slovensko tožilstvo preganjalo finskega državljana, ki živi na Finskem, zaradi oddaje, ki jo je ta naredil na Finskem?« Oglasil se je tudi producent oddaje Matti Virtanen, ki je le zagotovil, da bodo dokaze in vire razkrivali šele na sodišču v sklopu finskega pregona vpletenih v afero Patria. Bojan Potočnik, ki je v oddaji na vprašanje novinarja, ali ocenjuje, da je predsednik vlade vplival na delo policije, odgovoril z: »Da, to je možno,« pa se je odzval z: »Ne vidim, kje sem naredil kakšno kaznivo dejanje.« Še posebej v primeru kazenskega postopka zoper Berglunda se pojavlja cela vrsta predvsem procesnopravnih vprašanj, ne glede na uspeh ali neuspeh postopka pa stroškov v obeh primerih ne bo nosil Janša, pač pa davkoplačevalci.
Finski preiskovalci medtem ne popuščajo, preiskujejo, zaslišujejo in izdajajo evropske priporne naloge. Enega so izdali tudi zoper Walterja Wolfa, ki je na zaslišanju v Avstriji prejšnji teden tako kot drugi domnevni posrednik pri poslu, Hans Wolfgang Riedel, preživel več ur.