6. 11. 2008 | Mladina 45
Življenjski stroški gor, štipendija dol
Stranpoti novega sistema štipendiranja
Visoki stroški - nizke štipendije, študentski protest pred parlamentom, junij 07
© Matej Leskovšek
Šolsko leto je za oboje, dijake in študente, že v polnem zamahu, nekateri, predvsem študenti, pa z ogorčenjem ugotavljajo, da se jim je zaradi novega načina štipendiranja, ki so ga pristojne službe začele izvajati to šolsko leto, ob vedno dražjem življenju opazno znižal znesek mesečne štipendije. Oglasila se je bralka, študentka, in opozorila, da je v lanskem šolskem letu dobivala 240 evrov državne štipendije na mesec, letos pa, čeprav se je povprečje njenih ocen zvišalo, vsi drugi pogoji pa so ostali enaki, dobiva le 200 evrov na mesec. Prvič, odkar pomni, se je znesek njene štipendije zmanjšal. Poudarja, da tak znesek za preživetje v prestolnici ne zadošča in da je zato prisiljena v študentsko delo, zaradi česar se ne more popolnoma posvetiti študiju. Na to opozarja tudi Andrej Božič, predsednik odbora za socialo in zdravstvo pri Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). Kot poudarja, je po mnenju ŠOS, ki temelji predvsem na pritožbah študentov, takih primerov žal kar nekaj. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve poudarjajo, da se bo zaradi spremenjenega načina štipendiranja »prav gotovo dogajalo, da bodo nekateri upravičenci letos prejeli nekoliko višjo, nekateri pa morda tudi nekoliko nižjo štipendijo«. Kot je še povedala predstavnica za odnose z javnostmi na ministrstvu Aleksandra Klinar Blaznik, večjih razlik ne pričakujejo, bodo pa po izdaji vseh odločb opravili temeljito analizo novega zakona in predlagali spremembe zakonodaje, če bodo ugotovili kakršnekoli nepravilnosti v sistemu.
Pri štipendiranju so se, kot rečeno, letos zgodile številne spremembe. Ukinjeno je bilo zvišanje štipendije kot nagrada za napredovanje v višji letnik, za katerega sicer na ministrstvu pravijo, da je šlo za izjemno majhne zneske, ki niso bistveno vplivali na višino štipendije. Pri študentskih državnih štipendijah se je znižal dodatek za učni uspeh. Največja težava je sicer v cenzusu za pridobitev državne štipendije, saj se k dohodkom družinskih članov po novem prištevajo tudi skoraj vsi socialni transferji. Državne štipendije lahko prejemajo dijaki in študenti, pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v minulem koledarskem letu ni presegel 60 odstotkov minimalne plače v istem obdobju oziroma največ 65 odstotkov, če šolanje poteka zunaj kraja stalnega prebivališča. Tako se lahko zgodi, da sin edinec matere samohranilke s 600 evri plače ni upravičen do državne štipendije. »Komaj nam je uspelo doseči, da se pri cenzusu ne upošteva zaslužek brata ali sestre,« pravi Božič.
Povprečna državna štipendija za dijake se je sicer po podatkih ministrstva letos v primerjavi z lanskim letom dvignila za 4 evre, na 145,5 evra, podatkov o letošnjih povprečnih štipendijah študentov pa še nimajo, saj bodo prva izplačila opravljena šele ta mesec. Zato tudi še nimajo podatkov o številu državnih štipendij, napovedovali pa so jih 37 tisoč. Do konca oktobra so sicer v obravnavo sprejeli le nekaj več kot 33 tisoč vlog.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.