Evolucija / Darwin
200 let Charlesa Darwina
Nikolaj Pečenko
MLADINA, št. 5, 5. 2. 2009

Mladi angleški prirodoslovec Charles Darwin se je 28. septembra 1838 znašel v resni zagati. V času, ko so bili tako rekoč vsi trdno prepričani, da je človeka ustvaril bog po svoji podobi, je odkril, da smo se ljudje v resnici razvili iz opic. Bo to odkritje omajalo vero v boga, povzročilo razpad vrednot, družbeni prevrat, kaos, paniko? In kaj na to poreče komaj dva meseca pred tem okronana devetnajstletna kraljica Viktorija, fidei defensor, branilka vere?
Dandanes bi znanstveniki ob tako revolucionarnem odkritju takoj obvestili občila in sklicali tiskovno konferenco, Darwin pa se je odločil za previdnejši postopek. Za tako zelo previdnega, da svet še 20 let ni niti slutil, kaj je odkril. Če hočemo razumeti, zakaj je svojo »skrivnost« tako dolgo prikrival pred javnostjo, moramo vedeti, kdo je Darwin sploh bil in v kakšnem času je živel. Spoznajmo torej moža, zaslužnega za morda največji prevrat v znanosti doslej.
O Charlesu Darwinu vemo ogromno. Verjetno ga ni znanstvenika, katerega lik in delo bi bila bolje raziskana. Če v spletni knjigarni Amazon v iskalno vrstico vpišemo Charles Darwin in dodamo še biography, da se omejimo samo na življenjepise, dobimo kar 937 zadetkov. Newtonovih je na primer 918, Einsteinovih 701 in Freudovih 591. Zgodovinarjem znanosti in biografom so delo močno olajšale skrbno vodene beležnice, kamor si je Darwin sproti zapisoval svoja razmišljanja, njegovi dnevniki, avtobiografija in izjemno bogata korespondenca. Doslej je znanih skoraj neverjetnih 20.000 pisem, ki jih je Darwin napisal ali prejel. Vsega skupaj si je dopisoval s približno 2000 ljudmi, med katerimi so bili tako rekoč vsi pomembni naravoslovci, učenjaki in razumniki tistega časa.
Vsej tej bogati pisni dediščini navkljub imajo raziskovalci o marsikaterem vidiku Darwinovega življenja in dela različna mnenja. Burne razprave na primer potekajo o vplivu, ki ga je imel ta ali oni Darwinov sodobnik ali predhodnik na nastanek evolucijske teorije. Ali o njegovem odnosu do vere - je bil ateist, agnostik ali deist, in kdaj je to postal?
Rojeni prirodoslovec
Nikolaj Pečenko
MLADINA, št. 5, 5. 2. 2009

Mladi angleški prirodoslovec Charles Darwin se je 28. septembra 1838 znašel v resni zagati. V času, ko so bili tako rekoč vsi trdno prepričani, da je človeka ustvaril bog po svoji podobi, je odkril, da smo se ljudje v resnici razvili iz opic. Bo to odkritje omajalo vero v boga, povzročilo razpad vrednot, družbeni prevrat, kaos, paniko? In kaj na to poreče komaj dva meseca pred tem okronana devetnajstletna kraljica Viktorija, fidei defensor, branilka vere?
Dandanes bi znanstveniki ob tako revolucionarnem odkritju takoj obvestili občila in sklicali tiskovno konferenco, Darwin pa se je odločil za previdnejši postopek. Za tako zelo previdnega, da svet še 20 let ni niti slutil, kaj je odkril. Če hočemo razumeti, zakaj je svojo »skrivnost« tako dolgo prikrival pred javnostjo, moramo vedeti, kdo je Darwin sploh bil in v kakšnem času je živel. Spoznajmo torej moža, zaslužnega za morda največji prevrat v znanosti doslej.
O Charlesu Darwinu vemo ogromno. Verjetno ga ni znanstvenika, katerega lik in delo bi bila bolje raziskana. Če v spletni knjigarni Amazon v iskalno vrstico vpišemo Charles Darwin in dodamo še biography, da se omejimo samo na življenjepise, dobimo kar 937 zadetkov. Newtonovih je na primer 918, Einsteinovih 701 in Freudovih 591. Zgodovinarjem znanosti in biografom so delo močno olajšale skrbno vodene beležnice, kamor si je Darwin sproti zapisoval svoja razmišljanja, njegovi dnevniki, avtobiografija in izjemno bogata korespondenca. Doslej je znanih skoraj neverjetnih 20.000 pisem, ki jih je Darwin napisal ali prejel. Vsega skupaj si je dopisoval s približno 2000 ljudmi, med katerimi so bili tako rekoč vsi pomembni naravoslovci, učenjaki in razumniki tistega časa.
Vsej tej bogati pisni dediščini navkljub imajo raziskovalci o marsikaterem vidiku Darwinovega življenja in dela različna mnenja. Burne razprave na primer potekajo o vplivu, ki ga je imel ta ali oni Darwinov sodobnik ali predhodnik na nastanek evolucijske teorije. Ali o njegovem odnosu do vere - je bil ateist, agnostik ali deist, in kdaj je to postal?
Rojeni prirodoslovec
Potovanje z ladjo Beagle
Rojstvo teorije
Zorenje teorije
O nastanku vrst
Znanstvena revolucija
Darvinizem in vera
Od orhidej do deževnikov