8 dni na teden / Suverenost pri odločanju o GSR?

Pravni red za uporabo gensko spremenjenih rastlin (GSR) v Sloveniji bo določen z zakonom o soobstoju GSR z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki ga je ministrstvo za kmetijstvo ravnokar poslalo v koalicijsko usklajevanje. Ministri za okolje članic EU pa so v ponedeljek s kvalificirano večino glasov zavrnili predlog evropske komisije, ki je od Avstrije in Madžarske zahtevala, naj prekliče prepoved uporabe gensko spremenjene koruze. Proti predlogu evropske komisije je glasoval tudi slovenski okoljski minister Karl Erjavec, ki se zavzema za konservativno politiko pri odločanju o GSR in podpira suverenost držav pri odločanju o tem vprašanju. Odločilni glas za zavrnitev predloga evropske komisije je prispeval nemški okoljski minister Sigmar Gabriel.
Lani je svoje stališče do GSR med večjimi članicami EU že spremenila Francija, od katere evropska komisija prav tako zahteva, naj prekliče prepoved uporabe gensko spremenjene koruze MON810, ki so jo razvili v ameriški nadnacionalki Monsanto in je odporna proti koruzni vešči. O tem predlogu bodo skupaj z grškim najbrž odločali kmetijski ministri, ker se okoljski naslednjič sestanejo šele junija.
Češki okoljski minister Martin Bursik je po zasedanju ministrov za okolje kot predsedujoči pojasnil, da je večina ministrov v splošni razpravi menila, da bi bilo treba postopke spremeniti tako, da v Bruslju držav ne bi silili, naj prekličejo prepoved uporabe GSR na svojem ozemlju.
V predlogu slovenskega zakona, ki ga pripravljajo na ministrstvu za kmetijstvo, so glavno odprto vprašanje odškodnine v primeru nenamerne prisotnosti GSR v ostalih kmetijskih rastlinah in pridelkih. Kot navajajo na ministrstvu, so jim predstavniki evropske komisije v neformalnih pogovorih povedali, da sistem plačila odškodnin prek proračunske postavke za odškodnine zanje ni sprejemljiv. Po njihovem mnenju bi bilo bolje ustanoviti odškodninski sklad. Kmetijsko ministrstvo mora ta predlog uskladiti z ministrstvom za finance.
Slovenija mora sicer od evropske komisije za zakon o soobstoju GSR z ostalimi kmetijskimi rastlinami pridobiti dve ločeni soglasji. Soglasje, ki se nanaša na zagotavljanje pravil prostega blaga v EU, je Slovenija dobila maja 2008. Soglasje, ki ga je še treba pridobiti, pa se nanaša na člene o odškodninah in pomenijo državno pomoč. To bo mogoče evropski komisiji priglasiti šele po sprejetju zakona v državnem zboru in pripravi pravilnika, navajajo na ministrstvu, kjer predlagajo sprejem zakona po nujnem postopku. Ob tem zagotavljajo, da se s tem strinjajo tudi predstavniki nevladnih organizacij. Zakon pa bo, kot trdijo, omogočal vse oblike kmetovanja, predvsem pa bo določal preventivne ukrepe za preprečitev nenamernega prenosa GSR med druge kmetijske rastline.
Evropska komisija se pri svojih predlogih o GSR dosledno opira na mnenje Evropske agencije za zdravo hrano (Efsa). Nekatere članice EU in nevladne organizacije pa tej agenciji očitajo, da pri presoji, ali posamezna GSR ogroža zdravje ljudi in živali in pomeni grožnjo za okolje, uporablja zgolj podatke testov, ki jih izvajajo biotehniška podjetja, ki GSR predložijo v potrditev. Ta podjetja pa zanima predvsem zaslužek.