Karel Smolle

Prejšnji teden ste postali predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ene izmed treh političnih organizacij koroških Slovencev, in se takoj zavzeli za oblikovanje skupnega političnega zastopstva. Zakaj?

> V boju za naše pravice nismo bili uspešni tudi zaradi dosedanje razdrobljene organiziranosti Slovencev na Koroškem. Zdaj ko imata v koroškem parlamentu in vladi veliko večino Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) in Avstrijska ljudska stranka (ÖVP), ki slovenski skupnosti nista naklonjena, je poenotenje v slovenski skupnosti v boju za pravice še pomembnejše.

Tudi nedavna sprememba avstrijske ustave spodbuja takšno ravnanje?

> Dopolnilo k 120. členu ustave omogoča samoupravnim skupnostim, da se lahko organizirajo kot javno-pravne ustanove. Na tej podlagi lahko Slovenci oblikujemo svoje interesno zastopstvo, ki bo sprožalo pravne postopke v primerih kršenja naših narodnostnih pravic. Do zdaj te možnosti nismo imeli. Zato smo uporabljali druge poti. Ena izmed njih je bila prehitra vožnja skozi vas z namenom, da nas dobi policist, nato pa bi se pritožili na vse sodne instance, da odločba ni pravno korektna, ker je napisana le v nemščini.

Kako bi volili predstavnike v skupno zastopstvo?

> Enostavno. Na deželnozborskih volitvah bi volivci dobili dva volilna lističa. Na enem bi obkrožili kandidata za deželni zbor, na drugem pa bi državljani slovenske narodnosti izbirali skupino ali določenega predstavnika manjšine v skupno predstavništvo. Lahko pa bi oblikovali tudi poseben imenik, kot ga imate v Sloveniji za italijansko manjšino.

Torej ne gre za obliko skupnega zastopstva manjšinskih organizacij?

> Ne, ker bi skupno zastopstvo izvolili neposredno na volitvah. Znotraj njega se sicer lahko oblikujejo frakcije, vendar pa nihče ne bi imel doživljenjskega mandata v zastopstvu, kot ga imajo praktično zdaj predsedniki manjšinskih organizacij, ki niso neposredno voljeni.

Sta drugi dve organizaciji naklonjeni vaši pobudi?

> Signali iz Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev (SKS), ki jo vodi Bernard Sadovnik, so ugodni. Predlagali so ustanovitev delovne skupine, ki naj bi do jeseni pripravila ustrezen zakon in ga predstavila v dunajskem parlamentu. Iz Zveze slovenskih organizacij (ZSO) še ni odgovora. Dobili naj bi ga do 14. aprila. Takrat nas bo sprejel avstrijski predsednik Heinz Fischer. Razložili mu bomo svoje zamisli o urejanju manjšinske problematike.

Kaj pričakujete od Slovenije?

> Slovenija nam mora pomagati pri oblikovanju našega demokratičnega skupnega zastopstva. Poleg tega se mora neposredno vključiti v koroško-slovenska in dunajska pogajanja. Koroška problematika mora biti stalno na dnevnem redu slovenske zunanje politike. Najprej v dialogu z Avstrijo, in če ni rezultatov, tudi na ravni mednarodnih organizacij. Tako je ravnala tudi Avstrija, ko so zastala pogajanja o vprašanjih njene manjšine v Italiji. Slovenija mora ugotoviti, da se razmere na Koroškem po zadnjih volitvah slabšajo, in internacionalizirati problem.