13. 5. 2009 | Mladina 18 | Družba | Komentar
Bralec
Katere knjige so naredile Hitlerja in kaj bi bilo, če ne bi znal brati
Adolf Hitler s svojimi knjigami v svojem stanovanju v Münchnu, leta 1925
Ali bi vojak sredi najbolj apokaliptičnega vojnega kaosa bral turistične vodiče? Ali bi jih bral sredi najhujše klavnice, recimo v jarkih I. svetovne vojne, polnih trupel, prešpikanih z bajoneti, iznakaženih z ročnimi granatami, ožganih z metalci ognja in zadušenih s smrtonosnim plinom? Ne, ne bi. Toda avstrijski korporal Adolf Hitler je počel natanko to: v jarkih I. svetovne vojne, tam nekje v severni Franciji, je bral turistične vodiče. Predvsem dva: turistični vodič po Bruslju in turistični vodič po Berlinu. No, Berlin, ki ga je nabavil leta 1915 v bližnjem mestecu Fournes in ki ga je napisal Max Osborn, niti ni bil klasični ali pa tipični turistični vodič. Osborn, med I. svetovno dopisnik s fronte (iz jarkov), je bil namreč umetnostni zgodovinar, znan po tem, da je angele razglašal za najbolj dologočasne božje kreature, zato je založniku rekel, da bo vodič po Berlinu napisal le pod pogojem, da ga napiše po svoje - kot zgodovino berlinske arhitekture. Hej, Osborn ni bil le turist - izmislil si je izraz »ekspresionistični rokoko«.
Hitler, bolj ali manj kurir (Meldeganger), ki je od jarka do jarka prenašal šifrirana sporočila, razglednice in madrace (in ki je tedaj še vedno računal na umetniško kariero), je bil navdušen, pa ne le zato, ker je bila knjiga taka, da jo je lahko spravil v žep, ampak bolj zato, kot pravi Timothy W. Ryback v knjigi Hitlerjeva zasebna knjižnica - Knjige, ki so oblikovale njegovo življenje, ker so Osborna obsedale iste reči kot njega: »tuji vplivi« in »tuji elementi«, ki kazijo tevtonsko substanco. Tako kot je Hitler pisal, da je treba Nemčijo očistiti »tujih« primesi, ki jo kvarijo in kužijo, recimo Judov, je Osborn, sicer Jud, strastno rohnel proti »tujim« dekadentnim arhitekturnim slogom iz 19. stoletja, ki kvarijo in kužijo tevtonsko vizijo in prusko čistost Berlina, njeno gracioznost in grandioznost.
To, da je Berlin vključeval tudi poglavje o pruskem kralju Frideriku Velikem, ki je Prusijo prelevil v vojaško velesilo in jo leta in leta branil pred Evropo, samega sebe pa prikazoval kot gledališkega junaka, ki da je »stalno v nevarnosti, stalno na robu izginotja«, je bil le še bonus, ki je Hitlerja, tedaj še svobodnega umetnika sredi nadaljevanja politike z drugimi sredstvi, prepričal, da se vojna in umetnost ne izključujeta. Kasneje, leta 1941, je rekel: »Iz Berlina hočemo odstraniti vse, kar je grdega, in to, kar bo Berlin zdaj dobil, bo povzetek tega, kar smo sposobni ustvariti z modernimi sredstvi.« No, leta 1916 je bil Hitler ranjen - v nogo je fasal šrapnel. In ker je imel bolniški dopust, si je lahko ogledal Berlin, jasno, sledeč Osbornovim eminentnim priporočilom. Dve leti kasneje je med britansko ofenzivo - med plinskim napadom - oslepel. Poslali so ga v lazaret pri Pasewalku, kjer se mu je vid vrnil. Toda ko je izvedel, da je Nemčija kapitulirala in vojno izgubila, je oslepel še enkrat. In kot pravi v Mein Kampfu, je tedaj - v slepoti! - sklenil, da stopi v politiko.
Ko je Hitler potem prišel na oblast, je Osborn kot Jud padel na spisek prepovedanih avtorjev, zato je emigriral, toda ko so gorele knjige judovskih avtorjev, ki so »kužili« prusko čistost, je Hitler poskrbel, da Osbornov Berlin ni zgorel. Hitlerjev izvod Berlina je, kot pravi Ryback, preživel tako veliki nacistični sežig »kužnih« knjig kot zavezniško bombardiranje, ki je Berlin prelevilo v pogorišče. Razsuti, razbiti, razdejani Berlin, apokaliptično nadaljevanje Hitlerjevega vstopa v politiko, je bil de facto le še »povzetek tega, kar smo sposobni ustvariti z modernimi sredstvi«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.