Plošče / Full Blast: Black Hole

+ + + +

Ob marčevskem koncertu Petra Brötzmanna (skupaj s Toshinorijem Kondom, Paalom Nilssen-Lovom in Massimom Pupillom) v mariborskem Narodnem domu so nekateri kulturniški veljaki podvomili o smiselnosti takšnega zvočnega prevratništva. V nekoliko manj zvezdniški navezi (Marino Pliakas - električni bas, Michael Wertmüller - bobni), a z nič manj ekstremno zvočno pronicljivostjo Brötzmann ustvarja pod zgovorno znamko Full Blast. Za glasbenika, ki je s klasiko Machine Gun (1968) za evropsko improvizirano glasbo storil nekaj podobnega, kot je Coltrane s ploščo Ascension storil za ameriško »novo stvar«, radikalno poseganje izven konvencionalnega jazzovskega idioma ni le ena od možnosti, pač pa nekaj povsem samoumevnega. Nemški pihalec v raziskovanju ekstremnega, hrupnega zvočnega terorja kljub oseminšestdesetim pomladim ne pojenjuje. Celo nasprotno.