Manipulator

«Izogibam se soljudem, saj so stiki z njimi dragi, bodisi emocionalno bodisi denarno. Moja druščina šteje malo ljudi in tako bo tudi ostalo.«

»Takoj po Titovi smrti so me kot kovček vrgli iz predsedniške palače na Užiški 15, v spalni srajci, brez vsega, brez pravice, da s seboj vzamem vsaj kakšno najino fotografijo, knjigo ali obleko, in me proti moji volji strpali v hišo, za katero so zatrjevali, da je začasno domovanje, v njej pa živim že tri desetletja.«

»Ne zdi se mi, da grem kdaj predaleč. Slovenija je zelo majhna. Lahko greš le prek meja.«

»Jankoviću sem rekel: Ljubljana je laguna, polna morskih psov. Viko so požrli, to je bila SIB banka. Danica jih je hranila, pa tudi ni bilo zadosti. Ti si pa z morskimi psi na ti.«

»Golota je pojav, ki ga vsak človek doživi, preden se gre stuširat ... ko lula.«

»Ja to je pa evidentno. Najlepša hvala.«

»Povprečen slovenski delavec je po veroizpovedi budist. Torej marljiv, tih in ponižen.«

»Leta 1991, v času vojne, sem jaz rodila in imam hčerko, ki je danes stara 18 let. In na dan, ko bi jo morali krstiti, so bili bombni napadi. Tako da sem opravljala najpomembnejše poslanstvo ženske.«

»Da se zgodovinski nesporazumi pomirijo do konca, bi bilo pravično, če bi Titova cesta tekla mimo obnovljenega 'Stadiona domobranske prisege Hitlerju leta 1945 pod modrim vodstvom škofa Rožmana'.«

»Mislim, da je veliko ljudi, ki jih ni treba opozoriti. Točno vedo in si tudi ne želijo, da bi mi hodili blizu. Kakšen nadškof se mi prav gotovo ne bo želel približati.«