Intervju / Ta kriza traja že 20 let
Dr. Sergio Bologna, zgodovinar, teoretik postfordizma in aktivist

Zgodovinar dr. Sergio Bologna, ki se je rodil leta 1937 v Trstu, je dolga leta predaval zgodovino delavskega gibanja in industrijske družbe na univerzah v Trentu, Padovi, Milanu in Bremnu. Potem ko so ga v 80. letih izključili iz italijanskega akademskega prostora, je začel delovati kot neodvisni svetovalec za logistiko. Danes svetuje obojim, javnim ustanovam in zasebnim podjetjem. Je eden redkih teoretikov in kritikov kapitalizma, ki imajo neposreden stik z realnim sektorjem. Kakor pravi sam, je v tem njegova prednost, saj »vidi« kapitalizem od znotraj. V Italiji in drugih državah je ena največjih referenc za analizo kapitalistične in družbene spremembe, imenovane postfordizem. Živi in dela v Milanu, kjer je član sindikata Zveza svetovalcev naprednega storitvenega sektorja (ACTA). Poleg tega je tudi častni član Sveta za logistiko republike Nemčije.
Ste eden tistih, ki trdijo, da je sedanja kriza strukturna kriza kapitalizma. Zakaj? V čem se to kaže?
> Da je kriza strukturna, pomeni, da je odvisna od načina, kako je bila kot kapitalistična akumulacija strukturirana in organizirana v teh letih. Prva značilnost te nove kapitalistične organizacije kapitala je radikalno in nasilno zniževanje vrednosti dela, posebej intelektualnega dela. Živimo v ekonomiji znanja, tako imenovani knowledge economy, delo, ki je najslabše plačano, pa je prav delo, ki producira znanje. Ko torej govorimo o krizi, pozabljamo, da se je s tega vidika kriza začela že pred dvajsetimi leti. Pozablja se, da se v Zahodni Evropi zadnjih dvajset let pri zaposlovanju čedalje manj uporabljajo pogodbe o redni zaposlitvi, poteka vse večja in vse obsežnejša prekarizacija dela, katere skrajna oblika je zastonjsko delo. To pomeni, da se je za generacije, ki živijo tako, kriza začela pred dvajsetimi leti. Ta pojav se je počasi razširil na različne sloje prebivalstva, nazadnje pa je zajel tudi sloje, ki so prej največ trošili. Tisto, kar v bistvu determinira to krizo, je nezmožnost ohranjanja nekega obsega potrošnje v najširših družbenih slojih srednjega razreda v zahodnih državah, predvsem v ZDA. Težave povzročajo nizki prihodki.