striptiz / Tomaž Lunder, fotograf
Kako se izogniti banalnosti in izumetničenosti?
MLADINA, št. 32, 13. 8. 2009
© Borut Peterlin
“Portreti, stalnica v mojem fotografskem delu, so kot neke vrste spominska knjiga, z izjavami, nagovori in besedami v spomin lastniku knjige. So tudi dnevnik mojih stikov z ljudmi, prijatelji, znanci. Vsak portretiranec je poseben, enkraten izziv. Iščem komunikacijo, zaupanje, mogoče celo zavezništvo s portretirancem. Kako prenesti njegove misli, vzgibe, hotenja ... v dve dimenziji in v eno samo podobo - fotografijo. Kako se izogniti banalnosti in izumetničenosti? Pomemben je neposreden kontakt in zaupanje med mano na eni strani objektiva in portretirancem na drugi. Iščem predstavo in samopodobo, ki jo želi človek posredovati drugim. Režiram na hitro s svojo mimiko in očmi, včasih imam na voljo nekaj sekund, sicer je podoba izgubljena. Fotografije ljudi se mi vrstijo v spominu, prav tako trenutki preživetega časa z njimi na drugi strani objektiva, zlasti pa delčki sekunde, ujeti na obrazih in telesih.”
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
© Borut Peterlin
“Portreti, stalnica v mojem fotografskem delu, so kot neke vrste spominska knjiga, z izjavami, nagovori in besedami v spomin lastniku knjige. So tudi dnevnik mojih stikov z ljudmi, prijatelji, znanci. Vsak portretiranec je poseben, enkraten izziv. Iščem komunikacijo, zaupanje, mogoče celo zavezništvo s portretirancem. Kako prenesti njegove misli, vzgibe, hotenja ... v dve dimenziji in v eno samo podobo - fotografijo. Kako se izogniti banalnosti in izumetničenosti? Pomemben je neposreden kontakt in zaupanje med mano na eni strani objektiva in portretirancem na drugi. Iščem predstavo in samopodobo, ki jo želi človek posredovati drugim. Režiram na hitro s svojo mimiko in očmi, včasih imam na voljo nekaj sekund, sicer je podoba izgubljena. Fotografije ljudi se mi vrstijo v spominu, prav tako trenutki preživetega časa z njimi na drugi strani objektiva, zlasti pa delčki sekunde, ujeti na obrazih in telesih.”