DVD / Metropolis
Fritz Lang Alfred Abel, Gustav Fröhlich, Rudolf Klein-Rogge, Brigitte Helm
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 49, 10. 12. 2009
Fritz Lang, sin magnata, študent slikarstva in dunajske dekadence, fan Friedricha Nietzscheja in Sigmunda Freuda, prijatelj in učenec-učitelj lotmerškega odvetnika dr. Karola Grossmanna, režiserja prvih slovenskih filmov (Odhod od maše v Ljutomeru, Sejem v Ljutomeru, Na domačem vrtu), je bil eden izmed mnogih nemških režiserjev, ki so v tridesetih zbežali v Hollywood - pred Hitlerjem, se razume. No, z Langom je imel Joseph Goebbels, minister za propagando, velike načrte: hotel ga je povišati v supervizorja nacistične filmske industrije. Kar ni bila mala stvar. Hollywood je bil večja stvar. Ko je prišel v Hollywood, je imel bajno reputacijo: za sabo je imel namreč serijo filmov, ki so že v svojem času veljali za klasike - Pajke, Utrujeno smrt, Dr. Mabuseja kvartopirca, Nibelunge, Vohune, Ženo na Luni, M - mesto išče morilca in kakopak Metropolis, ki je postal sinonim za film. Metropolis, epski konceptualni pop, ki ga je posnel po romanu svoje žene, Thee von Harbou, in ki se dogaja v 21. stoletju, v orjaškem, antiutopičnem 60-milijonskem velemestu, je več kot film - ni le del filmske zgodovine, ampak del zgodovine sveta, del zgodovine človeštva, pa četudi Lang o človeštvu nima nobenih iluzij. Proletariat, suženj strojev, v podzemlju robotsko gara, medtem ko se kapitalsko-tehnokratska elita sonči v jet-set palačah, ki pokajo od futurističnega blišča. Proletariat se tej totalitarni dekadenci sicer ludistično upre, toda ko ugotovi, da ga v resnici vodi robot, spozna, da je padel v past, iz katere ga ne bo prebudilo niti leto 2009.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 49, 10. 12. 2009
Fritz Lang, sin magnata, študent slikarstva in dunajske dekadence, fan Friedricha Nietzscheja in Sigmunda Freuda, prijatelj in učenec-učitelj lotmerškega odvetnika dr. Karola Grossmanna, režiserja prvih slovenskih filmov (Odhod od maše v Ljutomeru, Sejem v Ljutomeru, Na domačem vrtu), je bil eden izmed mnogih nemških režiserjev, ki so v tridesetih zbežali v Hollywood - pred Hitlerjem, se razume. No, z Langom je imel Joseph Goebbels, minister za propagando, velike načrte: hotel ga je povišati v supervizorja nacistične filmske industrije. Kar ni bila mala stvar. Hollywood je bil večja stvar. Ko je prišel v Hollywood, je imel bajno reputacijo: za sabo je imel namreč serijo filmov, ki so že v svojem času veljali za klasike - Pajke, Utrujeno smrt, Dr. Mabuseja kvartopirca, Nibelunge, Vohune, Ženo na Luni, M - mesto išče morilca in kakopak Metropolis, ki je postal sinonim za film. Metropolis, epski konceptualni pop, ki ga je posnel po romanu svoje žene, Thee von Harbou, in ki se dogaja v 21. stoletju, v orjaškem, antiutopičnem 60-milijonskem velemestu, je več kot film - ni le del filmske zgodovine, ampak del zgodovine sveta, del zgodovine človeštva, pa četudi Lang o človeštvu nima nobenih iluzij. Proletariat, suženj strojev, v podzemlju robotsko gara, medtem ko se kapitalsko-tehnokratska elita sonči v jet-set palačah, ki pokajo od futurističnega blišča. Proletariat se tej totalitarni dekadenci sicer ludistično upre, toda ko ugotovi, da ga v resnici vodi robot, spozna, da je padel v past, iz katere ga ne bo prebudilo niti leto 2009.