intervju / Prof. dr. Rajko Kenda o reformi zdravstva

Potem ko je Borut Miklavčič zaradi zdravstvenih težav napovedal umik s položaja ministra za zdravje, je bil nekaj časa v igri za njegovega naslednika prof. dr. Rajko Kenda, a je povabilo predsednika vlade po premisleku zavrnil. Kenda je strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana in predsednik zdravstvenega sveta, najvišjega strokovnega posvetovalnega organa ministra za zdravje. Ker je s tem ministrova desna roka, ima pomembno besedo tudi pri sedanji reformi zdravstva. Njegov odgovor na čedalje večje likvidnostne težave zdravstvene blagajne je enostaven: premišljena racionalizacija in dotok svežega denarja.

Zakaj ste zavrnili Pahorjevo povabilo za vodenje ministrstva za zdravje?

Načeloma ga je bilo težje zavrniti, kot bi ga bilo sprejeti. Takšno povabilo nesporno godi moji samovšečnosti, a ne toliko, da bi mi zameglilo razum. Skoraj petintrideset let se ukvarjam z zdravljenjem bolnih otrok, da sem prišel do položaja direktorja klinike, pa si kljub številnim izkušnjam ne upam trditi, da bi bil dober minister. Navsezadnje so vse dosedanje vlade v različnih resorjih imele strokovnjake iz akademskih krogov, ki so se hitro znašli na tankem ledu. Zadnji tak primer je bivši kmetijski minister Pogačnik. Tako kot te Nobelova nagrada ne kvalificira za kapitana letalonosilke, te tudi akademska kariera ne kvalificira za vodenje ministrstva. Ne trdim, da minister za zdravje ne sme biti zdravnik, prav tako ne, da mora biti zdravnik. Minister mora biti predvsem nekdo, ki ima ne glede na osnovno izobrazbo dovolj volje, znanja in izkušenj za vodenje resorja. To, da si sam zase prepričan, da si dovolj dober, je še premalo. V tvoje sposobnosti morajo verjeti tudi drugi. Pa še nekaj. O ljudeh, ki skačejo z nižjega položaja na višjega, ne da bi do konca opravili prejšnjo nalogo, nimam visokega mnenja. Direktor Pediatrične klinike sem dobrega pol leta in čaka me še veliko dela, da se bo klinika v evropskem prostoru uveljavila kot ena boljših otroških bolnišnic.