Vanja Pirc

 |  Mladina 14

Resna grožnja ustvarjalnemu delu

Združeni visokošolski učitelji nad visokošolske zavode in ministrstvo

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru
© Marko Pigac

Analiza sociologinj Tanje Rener in Ane Kralj je pred časom pokazala, da je šolstvo področje, ki je pri nas najbolj podvrženo zaposlitvam za določen čas. Do zaposlitve za nedoločen čas, ki zaposlenim daje večji občutek varnosti, ne pridejo težko le učitelji v osnovnih in srednjih šolah, v podobnem položaju so tudi visokošolski profesorji. Na to so nedavno opozorili profesorji z ljubljanske, mariborske in primorske univerze, ki so se združili v odboru za obrambo visokega šolstva in znanosti. Po njihovem mnenju so »netrajne« zaposlitve v visokem šolstvu resna težava. Rektorjem in dekanom javnih visokošolskih zavodov so zato poslali pismo, v katerem so jih pozvali k izenačitvi vseh oblik dela in k odpravi izkoriščanja, »ki uničuje dosedanje intelektualne dosežke in Slovenijo spreminja v kolonialno provinco«.
Za kako resno težavo pravzaprav gre? Pedagoginja Sonja Kump, ki je tudi članica odbora za obrambo visokega šolstva in znanosti, je ugotovila, da je bila leta 2002 za nepolni delovni čas zaposlena dobra tretjina slovenskih visokošolskih učiteljev. Na samostojnih visokošolskih zavodih pa je bilo takšnih zaposlitev že več kot 80 odstotkov. Novejših podatkov o zaposlenosti visokošolskih učiteljev žal ni, saj jih statistični urad ne spremlja. Ker odboru pri akciji pomaga Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze, nas je vse-eno zanimalo, kakšne so zdajšnje razmere vsaj na naši največji univerzi. Kot pravijo, je na njenih članicah in v rektoratu zdaj za določen čas zaposlena približno četrtina sodelavcev. Največ takšnih zaposlitev je na Fakulteti za računalništvo in informatiko (50,53 odstotka), najmanj na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (2,94 odstotka).
Odbor sicer ne opozarja le na vprašanje zaposlitev. Ustvarjalno delo v visokem šolstvu in znanosti naj bi resno ogrožale še druge težave. Ena večjih je omejitev, po kateri sme imeti posamezni profesor, ki je mentor doktorskim kandidatom, le še štiri »varovance«. Gre za novost, ki jo je visokošolsko ministrstvo uvedlo z letošnjim študijskim letom, ko je vpisana prva generacija študentov na bolonjskih doktorskih študijskih programih, predpis pa velja le za fakultete, ki jim država sofinancira doktorski študij. Kot pravijo na ministrstvu, so želeli s to omejitvijo zavarovati kakovosti doktorskega študija, saj mu sicer grozi množičnost. V odboru menijo povsem drugače, nad ukrepom so ogorčeni, vidijo ga celo kot »samovoljni poseg v logiko znanstvenega dela«. Odbor je univerze in fakultete zato pozval, naj se uprejo novosti in tako zagotovijo z ustavo zajamčeno svobodo znanstvenega dela.
A vprašanje je, ali bo pobuda uspešna. Na ljubljanski univerzi v tej konkretni novosti ne vidijo največje težave. Sporneje se jim zdi, da ministrstvo »zaradi nizkih normiranih šolnin« pravzaprav samo spodbuja množični doktorski študij, hkrati pa istim študentom postavlja tako zahtevne pogoje za napredovanje, da jih le težko izpolnijo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.