Internet / Ogrožen.si

Gorazd Božič je eden od ustanoviteljev in vodja Slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih (SI-CERT), ki usklajuje obveščanje in reševanje varnostnih problemov v računalniških omrežjih v Sloveniji, od vdorov do okužb in poskusov kraj identitete. SI-CERT že leta 1995 deluje v okviru Arnesa, Akademske in raziskovalne mreže Slovenije. Je tudi slovenski predstavnik v upravnem odboru Evropske agencije za omrežno in informacijsko varnost (ENISA).

Kaj je danes največja grožnja povprečnemu slovenskemu uporabniku interneta?

> Največjo grožnjo na splošno pomeni kraja identitete. V najbolj banalnem primeru je to lahko že kraja gesla za dostop do računa za elektronsko pošto. Ker pa je veliko storitev, ki jih danes uporabljamo na spletu, vezanih na naš elektronski naslov, je mogoče prek tega priti do večine ostalih podatkov, od na primer podatkov s Facebooka pa do precej bolj problematičnih, kot so na primer podatki o računu PayPal (sistem za plačevanje prek spleta, op. a.). Kraja identitete je precej splošen pojem. Izvede se s pomočjo podtaknjene spletne strani (t. i. phishing) ali programske opreme, na primer s trojanskimi konji, ki kradejo gesla za dostop do različnih storitev, lahko tudi certifikatov za dostop do bančnih storitev. Povezave na phishing strani in trojance nam neznanci največkrat ponujajo prek elektronske pošte, pod krinko dobrih kupčij ali stvari, ki jih »nujno moramo videti«. Druga večja grožnja, predvsem v zadnjih dveh letih, pa so spletne goljufije. Že dolgo časa poznamo tako imenovane nigerijske prevare, ko se neka domnevna vdova nekega umrlega afriškega mogotca obrne prav na nas, da bi jih pomagali milijonsko zapuščino spraviti v Evropo, seveda ob predhodni kompenzaciji nekih »malih stroškov«. Te prevare so se pojavile že v 70. letih prek telefaksov, v zadnjih letih pa so se začele pospešeno razvijati in danes jih izvajajo utečeni kolektivi ljudi. Še en način goljufij je kupovanje stvari brez predhodnega nakazila. Če recimo na spletni strani bolha.com objavite prodajni oglas za malo boljši mobilni telefon, boste zelo verjetno dobili sporočilo kakega domnevnega Britanca, ki se bo zanimal za nakup, kot darilo za svojega nečaka v Nigeriji. Prosi vas, naj izdelek, ki ga prodajate, pošljete v Nigerijo, hkrati pa vam pošlje fiktivno dokazilo o nakazilu denarja na neki bančni račun, s katerega naj bi se sredstva sprostila ob prejemu blaga. Poleg lažnih nakupov se pojavljajo tudi lažne prodajalne. Lani smo obravnavali primer, ko je neko podjetje na fiktivnem naslovu v Estoniji prek spletne prodajalne z domeno .eu prodajalo pametne telefone po polovični ceni. Veliko ljudi je preslepilo dejstvo, da naj bi stran izhajala iz Evropske unije in bila zato verodostojna. Denar so nakazali, telefonov pa seveda nikoli niso dobili. Pričakovati je, da se bodo te spletne goljufije v najrazličnejših oblikah še razvijale in postajale vedno bolj prefinjene. Klasičnih vdorov v sisteme dandanes ni več toliko kot nekoč. Te goljufije je treba prijaviti policiji, naša vloga pa je omejena na analizo shranjene komunikacije, ki pomaga izslediti storilca, ter komunikacijo z internetnimi ponudniki in drugimi CERT centri po svetu.