film / Na poti

Na putu, 2010 Jasmila Žbanić

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 17, 29. 4. 2010

za +

Luna vstaja.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 17, 29. 4. 2010

za +

Luna vstaja.

Alkoholik se alkoholizma najlažje znebi tako, da prevzame ortodoksno muslimansko vero, ki alkohol strogo prepoveduje, toda to prinese druge probleme, recimo zasvojenost s Koranom in fundamentalistično radikalizacijo. V predvojnem Sarajevu, ki je slovel po svoji verziji črnega humorja, bi to zvenelo kot vic, v povojnem Sarajevu, ki je za mnoge le še slepa ulica travm, deziluzij, socialne impotence, obupa, etničnih depresij in brezperspektivnosti, pa to zveni kot alarm - kot črni vic, ki ga povojno Sarajevo pripoveduje predvojnemu Sarajevu. Luna (Zrinka Cvitešić) in Amar (Leon Lučev) sta sarajevski par. Ona je stevardesa, on pa kontrolor letov, ki ima težave s plodnostjo in ki pije - v resnici preveč pije, terapijo pa zavrača, tako da se zlagoma prelevi v preveliko tveganje. Ker ga suspendirajo, se zlomi, v najhujši krizi pa sreča Bahrijo (Ermin Bravo), svojega nekdanjega prijatelja, ki je medtem postal fanatični, radikalni, ortodoskni musliman in ki ga zaposli v svoji skupnosti. Luna Bahrijo, ki se z ženskami ne rokuje, in njegovo ženo, zakrito in zavito v molk, gleda s kombinacijo kulturne šokiranosti in nejevernosti, kot da gre le za vic. To, da je alkohol po novem greh, se ji zdi kul - problem je v tem, da so greh zdaj tudi glasba, ženski glas, ženski smeh in ženski obraz. Luna izkusi »vzhodni« diskriminacijski pogled na žensko, v katerem pa prepozna le odgovor na »zahodni« pogled na žensko, ki ni nič manj diskriminacijski in represiven od »vzhodnega«. In to ni zadnji vic, ki ga povojno Sarajevo pove predvojnemu Sarajevu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Če bo ta reforma padla, nikjer ne piše, da naslednja ne bo vsebovala 42 let delovne dobe«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Odločilni glas glede objave Epsteinovih dosjejev

Demokratska kongresnica Adelite Grijalva je pripravljena 

»Vsak poskus cenzure je zavržna izraba moči«

Cankarjeva nagrada je našla nov dom v Ljubljani