GSO / Gensko spremenjena Brazilija

Ni miru za gensko spremenjene poljščine

Nikolaj Pečenko
MLADINA, št. 24, 17. 6. 2010

Gensko spremenjeni sladkorni trs v poskusnem nasadu inštituta CTC.

Gensko spremenjeni sladkorni trs v poskusnem nasadu inštituta CTC.
© Nikolaj Pečenko

Na spletu aktivisti zbirajo milijon podpisov proti (ko nastaja ta prispevek, so jih zbrali že več kot pol milijona), da bi z njimi prepričali evroposlance, ruski znanstveniki pa naj bi bili odkrili, da gensko spremenjena soja povzroča neplodnost hrč-kov. A medtem ko v Evropi še kar poteka burna razprava, marsikje po svetu kmetje zadovoljno pridelujejo gensko spremenjeno koruzo, sojo, bombaž in še kaj, znanstveniki v laboratorijih pa pospešeno razvijajo nove, še uporabnejše gensko spremenjene sorte in vrste. Med državami, ki so sprejele napredno tehnologijo in si od nje v prihodnosti tudi veliko obetajo, je Brazilija.
Preden se odpravimo v Brazilijo, še prigodna šala. Franci se napoti v hlev pomolst kravo, ki pa tisto jutro ves čas nemirno opleta z repom in mu ne pusti, da bi jo v miru pomolzel. A Franci je iznajdljiv možakar in se spomni, da bi ji lahko rep privezal za ostrešni tram. Postavi torej za kravo pručko, stopi nanjo, in ker pri roki nima primerne vrvi, ročno iz hlač potegne pas in z njim nemirni kravi priveže rep. Med privezovanjem mu hlače zdrknejo do kolen, v tistem pa v hlev nepričakovano stopi sosed in zagleda Francija, stoječega na pručki za kravo, s spuščenimi hlačami.
»Ja, Franci, kaj pa počneš?« zgroženo vpraša sosed.
»Saj vidiš - kravo fukam,« odvrne Franci. Nato skomigne z rameni in doda: »Ker karkoli drugega bi ti rekel, mi tako ali tako ne bi verjel.«
No, avtorja tega prispevka pa je plačal Monsanto. Ker karkoli drugega bi vam rekel, mu tako ali tako ne bi verjeli.

Gremo v Brazilijo

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Nikolaj Pečenko
MLADINA, št. 24, 17. 6. 2010

Gensko spremenjeni sladkorni trs v poskusnem nasadu inštituta CTC.

Gensko spremenjeni sladkorni trs v poskusnem nasadu inštituta CTC.
© Nikolaj Pečenko

Na spletu aktivisti zbirajo milijon podpisov proti (ko nastaja ta prispevek, so jih zbrali že več kot pol milijona), da bi z njimi prepričali evroposlance, ruski znanstveniki pa naj bi bili odkrili, da gensko spremenjena soja povzroča neplodnost hrč-kov. A medtem ko v Evropi še kar poteka burna razprava, marsikje po svetu kmetje zadovoljno pridelujejo gensko spremenjeno koruzo, sojo, bombaž in še kaj, znanstveniki v laboratorijih pa pospešeno razvijajo nove, še uporabnejše gensko spremenjene sorte in vrste. Med državami, ki so sprejele napredno tehnologijo in si od nje v prihodnosti tudi veliko obetajo, je Brazilija.
Preden se odpravimo v Brazilijo, še prigodna šala. Franci se napoti v hlev pomolst kravo, ki pa tisto jutro ves čas nemirno opleta z repom in mu ne pusti, da bi jo v miru pomolzel. A Franci je iznajdljiv možakar in se spomni, da bi ji lahko rep privezal za ostrešni tram. Postavi torej za kravo pručko, stopi nanjo, in ker pri roki nima primerne vrvi, ročno iz hlač potegne pas in z njim nemirni kravi priveže rep. Med privezovanjem mu hlače zdrknejo do kolen, v tistem pa v hlev nepričakovano stopi sosed in zagleda Francija, stoječega na pručki za kravo, s spuščenimi hlačami.
»Ja, Franci, kaj pa počneš?« zgroženo vpraša sosed.
»Saj vidiš - kravo fukam,« odvrne Franci. Nato skomigne z rameni in doda: »Ker karkoli drugega bi ti rekel, mi tako ali tako ne bi verjel.«
No, avtorja tega prispevka pa je plačal Monsanto. Ker karkoli drugega bi vam rekel, mu tako ali tako ne bi verjeli.

Gremo v Brazilijo

Kmetijska velesila

Domače znanje

Druga postaja - soja

Patenti in odvisnost od njih

Brazilski kmetje so za gensko tehnologijo

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Povezani članki

GSO

Genski tihotapci


Preberite tudi

Intervju

»Če bo ta reforma padla, nikjer ne piše, da naslednja ne bo vsebovala 42 let delovne dobe«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Odločilni glas glede objave Epsteinovih dosjejev

Demokratska kongresnica Adelite Grijalva je pripravljena 

»Vsak poskus cenzure je zavržna izraba moči«

Cankarjeva nagrada je našla nov dom v Ljubljani