audio / Ljubljanska zakladnica jazza
Kaj smo poslušali na 51. jazz festivalu Ljubljana
Za enega vrhuncev festivala so poskrbeli Hélene Labarriere Quartet
© Sunčan Patrick Stone
Skoraj nemogoče je med seboj primerjati številne dosedanje izdaje Jazz festivala Ljubljana, z gotovostjo pa lahko zatrdimo, da je njegova letošnja, že 51. edicija, predstavila soliden nabor različnih zasedb ter sodelovanj z mednarodne in domače jazzovske scene. Tudi tokrat je festival potekal na osrednjem prizorišču v Križankah ter v intimnejšem vzdušju kluba Cankarjevega doma in metelkovskega kluba Gromka, ki si je s ciklom Defonija v preteklih desetih letih priboril status pomembnega ponudnika sodobnih improviziranih godb. Razpršenost različnih jazzovskih podzvrsti je bila časovno in prostorsko usklajena, tako da so se obiskovalci večinoma gibali v trikotniku Cankarjev dom-Križanke-Metelkova.
Križanke so letos ponudile nekaj zvezdniških utrinkov, še posebej z otvoritvenim koncertom kitarske zvezde Pata Methenyja, ki je s svojo najbolj znano inkarnacijo Pat Metheny Group obujal spomine na vrhunce lastne glasbene kariere, saj je občinstvo razveselil z dvournim programom znanih skladb iz različnih obdobij svojega dolgoletnega ustvarjanja. Drugi dan je z domiselno mešanico jazzovskih žanrov publiko razveselil mariborski kitarist Samo Šalamon, ki je s tubistom Michelom Godardom in bobnarjem Robertom Danijem izvedel vrhunsko jazzovsko predstavo. Louis Sclavis se je s triom sprehodil po različnih obdobjih zgodovine jazza ter jo prilagodil današnjim trendom jazza in svobodne improvizirane godbe, medtem ko je zvezda večera, Chucho Valdés z zasedbo Afro-Cuban Jazz Messengers, krepko razočaral - njegova številna zasedba se je izgubila v značilnih kubanskih in latinskoameriških ritmih, ki so bili izvedeni brez večjih presežkov. Bristolska zasedba Get The Blessing se je predstavila z eksplozivno mešanico sodobnega jazza in rocka, pri čemer je dokazala, da je uporaba različnih žanrov lahko še kako zanimiva, če je interakcija med glasbeniki uspešna. Tolkalec Kip Hanrahan je tokrat v vlogi dirigenta usklajeval svojo številno zasedbo, ki je prepletala jazz, latinskoameriške ritme, rock in poezijo, kar je s stopnjevanjem nastopa pripeljalo do nekakšne prenasičenosti. Zadnji večer je bil rezerviran za ljubitelje big bandov - Big Band RTV Slovenija je z eminentnim gostom, saksofonistom Joejem Lovanom, predstavil nabor jazzovskih klasikov, ki so jih usklajeno izvedli člani domačega orkestra v igrivi interakciji z Lovanom, Patricia Barber pa se je predstavila z nekoliko intimnejšim, mainstreamovskim nastopom, ki je črpal iz klasične tradicije jazza.
Eden izmed vrhuncev letošnjega festivala je bil zagotovo nastop kvarteta francoske kontrabasistke Hélene Labarriere v klubu CD, ki očitno črpa iz tradicije free jazza. Seveda pa je treba omeniti še radikalnejše, a precej pozne nastope v klubu Gromka, in zatvoritveni nastop domače zasedbe Zoc, ki je z neverjetno lahkoto razbijala meje različnih glasbenih žanrov.
Zaradi pomanjkanja prostora se tokrat ne bomo ukvarjali z ljubljanskim občinstvom, ki je znova dokazalo, da ga večinoma zanimajo le nastopi zvezdnikov ...