intervju / Borut Brezovar, glavni inšpektor Republike Slovenije za delo

Inšpektorat za delo iz leta v leto odkrije več kršitev delavskih pravic, od tega, da delavci po več mesecev ne dobijo plač, da jim delodajalci ne plačujejo socialnih prispevkov, do tega, da morajo delati več, kot določa zakon. Razmere so se še dodatno zaostrile z recesijo. Po oceni mag. Boruta Brezovarja, glavnega inšpektorja za delo, se je stanje v času krize poslabšalo za približno dvajset odstotkov. Rešitve ne vidi samo v ostrejših pravilih, večjem številu inšpektorjev in večjih pooblastilih, ampak tudi v drugačni, naprednejši miselnosti vseh državljanov. Brezovar je po izobrazbi pravnik, pred prihodom na inšpektorat pa je delal v gospodarstvu.

Je Slovenija še socialna država, ki ji vlada ljudstvo, ali bi bilo v ustavo bolj smiselno zapisati, da ima pri nas oblast kapital?

V zakonodaji in pričakovanjih smo gotovo socialna država, vprašanje pa je, če smo to tudi v praksi. Še pred dobrimi dvajsetimi leti smo živeli v samoupravnem socializmu, ki nam ni ustrezal, zato smo ga zamenjali z drugačnim političnim in ekonomskim sistemom. Očitno smo pričakovali le dobrobiti te spremembe, torej da bomo vsi postali lastniki, kapitalisti, da bomo imeli delnice in bomo živeli lagodneje. V praksi pa se je izkazalo, da ni tako. S kapitalizmom nismo dobili samo tistega, kar smo si želeli, ampak tudi vse ostalo, kar spada zraven. Razviti zahod je imel dvesto let premočrtnega razvoja, slovenski narod pa je šel samo v času dveh generacij skozi temeljite spremembe. Ne želim špekulirati, kje je rob socialne države. Verjamem pa, da se bodo stvari sčasoma postavile na svoje mesto, če se bomo vsi začeli zavedati pomena države. Ne moremo le postavljati zahtev, ampak moramo tudi kaj prispevati. V socializmu smo imeli sedem ali osem institucionalnih organov, ki so skrbeli za to, da ni prihajalo do kršitev na področju socialnih pravic in pravic, ki izvirajo iz dela. Toda ključna razlika je bila, da v bivšem sistemu za kršitev pravic ni bilo množičnega motiva.